Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (1.551-1.575)



  1.      nèzaupljívec  -vca m (-) ekspr. nezaupljiv človek: nikomur ne zaupa, velik nezaupljivec je / ne da se prepričati, ta nezaupljivec
  2.      nèzaupljívost  -i ž (-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja
  3.      nèzaustavljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da zaustaviti, zadržati: nezaustavljiv napad; revolucija je bila nezaustavljiva / ekspr.: z nezaustavljivo silo ga je gnalo naprej zelo veliko; nenadoma je začutil nezaustavljivo utrujenost zelo veliko
  4.      nèzavidljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki ni zavidljiv: imeti precej nezavidljivo delo // težaven, mučen: znašel se je v resnično nezavidljivem položaju / njegovo zdravstveno stanje je nezavidljivo slabo
  5.      nèzazidljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne more, ne sme zazidati: nezazidljive parcele; nezazidljivo zemljišče
  6.      nèzdrobljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da zdrobiti, razbiti: zdelo se je, da je skala nezdrobljiva / posoda iz nezdrobljivega porcelana / ekspr. ljudstvo je bilo vkovano v nezdrobljive okove
  7.      nèzdružljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne more združiti: nezdružljivi poklici; nezdružljive funkcije / ekspr. tako vedenje je nezdružljivo z moralo / nezdružljiva nasprotja zelo velika
  8.      nèzdružljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezdružljivega: pri tem se je pokazala nezdružljivost nekaterih poklicev
  9.      nèzgorljív  -a -o prid. (- -í) ki ne zgori: nezgorljiva snov // teh. v ognju obstojen: nezgorljivi material; nezgorljiva opeka / nezgorljive omare ognjevzdržne omare
  10.      nèzgorljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezgorljivega: nezgorljivost nekaterih snovi / nezgorljivost azbesta
  11.      nèzgrabljív  -a -o prid. (- -í) neprijemljiv: zrak je nezgrabljiv / knjiž. nezgrabljiv čustveni svet / knjiž. ljudje so skrivnostni, nezgrabljivi nedoumljivi
  12.      nèzgrešljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja 2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika / knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen nèzgrešljívo prisl.: vojaki so nezgrešljivo zadevali cilj
  13.      nezgubljiv  gl. neizgubljiv
  14.      nèzlomljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da zlomiti: nezlomljiva palica; osi iz te kovine so nezlomljive / ekspr.: nezlomljiv optimizem; vsi so občudovali njegovo nezlomljivo voljo / ekspr. to je trden, nezlomljiv značaj // ekspr. nepremagljiv: nezlomljiva vojska
  15.      nèzlomljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezlomljivega: nezlomljivost in elastičnost snovi / ekspr. nezlomljivost volje
  16.      nèzmagljív  -a -o prid. (- -í) nepremagljiv: hrabra, nezmagljiva vojska / premagati nezmagljive ovire / nezmagljiva želja jo je gnala domov
  17.      nèzmogljív  -a -o prid. (- -í) ki ni zmogljiv: to je nezmogljiv napor; nezmogljive dajatve / ekspr. nezmogljivi problemi nerešljivi
  18.      nèzmogljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezmogljivega: izkazala se je nezmogljivost sprejetega načrta / knjiž., redko družbena in politična nezmogljivost takratne inteligence nemoč, neuspešnost
  19.      nèzmotljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki se ne zmoti, ne moti: tega celo naš nezmotljivi učitelj ni pričakoval; nikar ne misli, da si nezmotljiv / nezmotljiv čut, spomin; nezmotljivo merilo zanesljivo / nezmotljiv strelec ki ne zgreši nèzmotljívo prisl.: nezmotljivo ugotavljati
  20.      nèzmotljívost  -i ž (-í) nav. ekspr. lastnost nezmotljivega človeka: v ocenjevanju takih vprašanj so mu prisojali skoraj nezmotljivost; s tem je izgubil sloves nezmotljivosti ◊ rel. papeževa nezmotljivost dogma, da je papež v slovesno izrečenih versko-moralnih naukih nezmotljiv
  21.      neznajdljiv  ipd. gl. neiznajdljiv ipd.
  22.      nèzvenljív  -a -o prid. (- -í) ki ne zvene, ne ovene: cvet te rastline je nezvenljiv // knjiž. trajen, neminljiv: nezvenljiva slava
  23.      nèžaljív  -a -o prid. (- -í) ki ni žaljiv: nežaljiv dovtip, humor; njegova vprašanja so bila mirna, nežaljiva / v polemiki je bil oster, a nežaljiv nèžaljívo prisl.: nežaljivo se vesti; nežaljivo dovtipen človek
  24.      nèžív  -a -o prid. (- -í) 1. nasproten, drugačen od živega: nežive sestavine, snovi, stvari / živa in neživa narava voda, zemlja, zrak, nebesna telesa // knjiž. tak, kot bi bil mrtev: bose noge so nežive počivale v travi; stal je prikovan v tla, kot neživ 2. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: osebe v romanu so nežive / hladen, neživ glas / kulturno neživ čas nèžívo prisl.: neživo opisovati kaj; sam.: samostalniki, ki označujejo neživo; razvoj živega iz neživega
  25.      nèživáhen  -hna -o prid. (-ā) ki mu manjka živahnosti: neživahen in nedružaben človek / neživahno razpoloženje

   1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA