Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (14.648-14.672)


  1.      presojevánje  -a s (ȃ) 1. presojanje: ni bil več zmožen pametnega presojevanja; odločil se je po kratkem presojevanju / presojevanje njegovih dejanj 2. knjiž. ocenjevanje: presojevanje živine na razstavi / pri presojevanju literarnih del je gledal zlasti na estetsko vrednost ♪
  2.      prespáti  -spím dov., prespì prespíte; prespál (á í) 1. speč prebiti, preživeti: noč je mirno prespal; tretjino življenja človek prespi / fant je dogodek prespal in zjutraj ni vedel nič o njem / na vlaku je prespal vse postaje do Ljubljane / prespati dogovorjeni znak ♦ zool. nekatere živali zimo prespijo prebijejo, preživijo v stanju, podobnem spanju // speč preiti kako časovno točko, mejo: ker se je bal prespati dogovorjeno uro, se je vso noč zbujal // prenočiti: prespal je kar pod kozolcem; prespal je doma, nato je odšel / v kraju je lani prespalo skoraj sto tisoč turistov 2. s spanjem doseči prenehanje kakega stanja: najprej prespi svojo pijanost; ko so prespali utrujenost, so nadaljevali pot 3. ekspr. s spanjem, čakanjem časovno oddaljiti se od česa: ko je poraz, razočaranje prespal, je začel misliti bolj kritično / stvar dvakrat, trikrat prespi, preden se odločiš počakaj nekaj časa prespáti se s spanjem se okrepiti: tri dni je popival, nato se je prespal in začel spet delati; jutri bo nedelja, pa se bom prespal prespán -a -o: biti prespan in spočit; za njim je slabo prespana noč ♪
  3.      présta  -e ž (ẹ̄) 1. pecivo iz kuhanega ali vzhajanega testa v obliki številke osem: jesti presto; testo za preste / sladke pred pečenjem posute s sladkorjem, slane preste pred pečenjem posute s soljo / iz testa oblikovati preste; peči preste // ekspr. kar je temu podobno: sledovi reaktivnih letal so se prepletali v sestavljene preste; ograja iz železnih prest 2. nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti presto v cerkev ♪
  4.      prestája  -e ž (ȃ) nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred odhodom na planino in po prihodu s planine: oditi z drobnico s prestaje; živeti na prestaji ♪
  5.      prestájati 2 -am nedov. (ā) ekspr. stoječ preživljati: popoldneve je prestajal na vrtu in gledal v gore ♪
  6.      prestáli  -a -o prid. (á) prestan: pozabiti prestale napore, težave / po komaj prestali bolezni je še ves slaboten / premišljati o čudovitih dogodkih prestalih mesecev preživetih ∙ star. delujoči in prestali vulkani ugasli; prim. prestati prestanem ♪
  7.      prestáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: veliko hudega je že prestal; zaradi njih smo prestali ta strah, te težave / ekspr. pokrit je bil s klobukom, ki je prestal že mnogo vetra in dežja ♦ jur. (zaporno) kazen je moral v celoti prestati // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega: prestali smo eno nevarnost, pa smo se znašli v še hujši; ta strah sem že prestal, zdaj se ne bojim več / še zmeraj je slaboten, saj je komaj dobro prestal tifus prebolel / kazen bo prestal čez dva meseca prebil 2. ostati živ do konca trajanja česa: bolnik operacije ni prestal; prestati vojno; ekspr. mislil sem, da ne bom prestal tega tedna, toliko dela je bilo / te izgube ne bom prestal prenesel / trdnjava je prestala tudi drugi naskok po drugem naskoku ostala nezavzeta / ilegalna tiskarna je okupacijo prestala se je obdržala do konca okupacije // s prislovnim določilom po prenehanju česa neprijetnega, slabega ostati v stanju, kot ga nakazuje določilo: kako ste prestali potovanje po razburkanem morju; rože so dobro prestale zimo 3. priti do konca trajanja kake dejavnosti: ko prestanete poskusno dobo, se bomo odločili / uspešno prestati izpit, testiranje opraviti 4. (pre)nehati: veter je prestal nenadoma, kakor se je pojavil; zastar.: prestati govoriti; prestati z delom / za nekaj časa so prestali; prestati in nadaljevati ● zastar. vozili smo se dolgo, a gozdovi ob cesti niso prestali se niso končali; evfem. on je že prestal, nas pa še čaka umrl; novo orožje je dobro prestalo preizkušnjo ob preizkušnji pokazalo, da je dobro; nova vlada v parlamentu ni prestala preizkušnje glasovanje se zanjo ni končalo dobro; ekspr. nista mogla prestati drug brez drugega zdržati; brez teh malenkosti bi lahko prestal jih ne bi pogrešal; nihče ne ve, koliko sem prestala pretrpela prestán -a -o: oddahniti se po prestanih naporih; plačilo za prestane bolečine; prestane bolezni; najtežje je prestano; prim. prestali ♪
  8.      prestáti  -stojím dov., prestój prestójte; prestál; nam. prestàt in prestát (á í) stoječ prebiti, preživeti: več ur so morali prestati na mrazu; vso vožnjo z vlakom je prestal; prestati in presedeti / ekspr. koliko ves dan prestojim na nogah stojim ● zastar. kadar bolnik prestoji napad, naj še nekaj ur leži prebije; prim. prestan ♪
  9.      prestáven 2 -vna -o prid. (á) redko prestavljiv: prestavna delovna miza ♪
  10.      prêsti  prêdem in présti prédem nedov., stil. prèl prêla in préla (é; ẹ́) 1. z orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit: predica prede; presti svilo, volno; presti na kolovrat, s kolovratom; ročno, strojno presti 2. delati pajčevino: pajek prede / pajek prede pajčevino / gosenica prede okoli sebe ovoj; pren., ekspr. mrak prede svojo temno pajčevino po kotih 3. oglašati se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom: maček prede; od zadovoljstva je predel kot maček 4. ekspr., navadno v zvezi z misel misliti, premišljevati: molčala sta in predla žalostne misli; dolgo je predel misli o najnovejših dogodkih 5. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati, navadno kaj neprijetnega: nekaj prede proti nam / presti načrte za prihodnost 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: obujali so spomine in predli razne zgodbe; take predeš, da ni za nikamor / presti pogovore pogovarjati se / kako pa kaj vaši otroci, je predel še naprej 7. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost določenega stanja v prostoru: molk je predel po hodnikih in učilnicah / megla prede po polju 8. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v neugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah: presneto mi je že predlo; po očetovi smrti jima je začelo presti / prede nama za denar ● ekspr. huda, slaba, tanka, trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. trda mi prede za denar zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; presti čas z igro prstov kratkočasiti se, zabavati se; ekspr. presti dolgčas dolgočasiti se; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; star. presti zgodbo na dolgo nit na dolgo in široko jo pripovedovati; ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo prêsti se in présti se knjiž., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: polmrak se tiho prede skozi zastrta okna ● ekspr. nikoli ne veš, kaj se prede v njem kaj misli, premišljuje ♪
  11.      préstica  -e ž (ẹ̄) 1. manjšalnica od presta: to ni presta, ampak prestica 2. pecivo iz krhkega testa v obliki številke osem: jesti prestice / oblikovati, peči prestice ♪
  12.      prestirálo  -a s (á) knjiž. pregrinjalo: pokriti posteljo s prestiralom / odkrivati prestiralo s preteklosti ∙ nar. zahodno platneno prestiralo rjuha ♪
  13.      prestírati  -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž. 1. pregrinjati, pogrinjati: gospodinja je prestirala postelje; pod sedla so prestirali pisana prestirala 2. prekrivati, pokrivati: debela plast snega je prestirala polja; dolina se je začela prestirati z meglo ♪
  14.      prestólnica  -e ž (ọ̑) 1. nav. ekspr. glavno mesto: živeti v prestolnici; prestolnica cesarstva, države; videl je že skoraj vse evropske prestolnice / prestolnica pokrajine / med narodnoosvobodilnim bojem je bila slovenska prestolnica nekaj časa v kočevskih gozdovih je bilo politično, vojaško in upravno središče slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja v kočevskih gozdovih 2. publ., s prilastkom mesto, kraj, v katerem je središče kake dejavnosti: odšel je v Hollywood, filmsko prestolnico sveta ♪
  15.      prestólničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolnični prebivalci / prestolnični časopisi; prestolnično gledališče ♪
  16.      prestolováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: kralji so prestolovali v Parizu // ekspr. imeti delovno mesto: vodja detektivske službe je prestoloval v centru newyorške policije / zravnan je zapuščal sobo, v kateri je nekaj let prestoloval 2. ekspr. ponosno, oblastno sedeti: na čelu mize je prestolovala hišna gospodinja; med gosti je prestoloval mizarski mojster ● knjiž. sredi mesta je prestolovala mogočna katedrala kraljevala; ekspr. prestolovati nad podrejenimi imeti oblast ♪
  17.      prestópati  -am nedov. (ọ̄) 1. s koraki prihajati čez kaj: previdno prestopati korenine; prestopal je luže in tekel naprej; prestopati po tri stopnice hkrati // prihajati na drugo stran česa: legalno prestopati državno mejo; ko so prestopali vrh, je začelo snežiti 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: na Pragerskem sem moral prestopati; ljudje so prestopali z vlaka na avtobus 3. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje glede na delovanje, aktivnost: nogometni igralci so začeli prestopati v druge klube b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: začeli so prestopati v novo vero / prestopati na nasprotnikovo stran 4. nav. ekspr. delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; kršiti: prestopati pravila 5. redko presegati: prestopati dovoljeno hitrost / prestopati okvire pooblastil ● reka že prestopa bregove tekoč čez rob se pojavlja na razmeroma veliki površini; redko njegovo vedenje prestopa že vse meje presega prestópati se prenašati težo telesa z ene noge na drugo: muzal se je in se prestopal; živina v hlevu se prestopa; prestopa se kot na žerjavici / ekspr. živčno se je prestopal pred vrati hodil, se sprehajal prestopajóč -a -e: prestopajoč jarke, je le počasi napredoval; prestopajoči potniki ♪
  18.      prestópek  -pka m (ọ̑) 1. kršitev pravila za družbeno sožitje, ki je zanjo s pravnim predpisom določena kazen: kaznovati, obsoditi koga zaradi prestopka / gospodarski prestopek s predpisom pristojnega organa določena kazniva kršitev pravil o gospodarskem in finančnem poslovanju ♦ jur. civilnopravni prestopek 2. redko prekršek: vse prestopke so mu oprostili; to je po njenem mnenju hud prestopek ♪
  19.      prestopícati se  -am se in prestopícati -am nedov. (ȋ) prestopati se: kar naprej se je prestopical; nepotrpežljivo se prestopicati ♪
  20.      prestopíti  in prestópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice // priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo 2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil 3. s predlogom spremeniti, menjati a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k partizanom; prestopiti na stran zaveznikov b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor 4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon 5. redko preseči: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila ● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem ◊ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati prestopíti se in prestópiti se prenesti težo telesa z ene noge na drugo: ni se mogel prestopiti; previdno, v zadregi se je prestopil // narediti korak: prestopil se je in stopil v lužo / ekspr. prestopi se od vrat umakni se / ekspr. samo za korak se je prestopila premaknila ● ekspr. prestopi se malo hitreje hodi, pojdi prestopívši zastar.: prestopivši prag, je začudeno obstal ♪
  21.      prestópnica  -e ž (ọ̑) ženska, ki stori kaznivo dejanje: za take prestopnice so predpisane stroge kazni / mladoletna prestopnica ♪
  22.      prestópnik  -a m (ọ̑) kdor stori kaznivo dejanje: kaznovati prestopnika; zavod za prestopnike / mladoletni prestopnik ♪
  23.      prestrádati  -am dov., tudi prestradála (á) stradajoč prebiti, preživeti: marsikateri dan je prestradal; prestradati zimo / ekspr. koliko sem v življenju prestradal stradal prestrádan -a -o 1. deležnik od prestradati: prestradani dnevi 2. ekspr. sestradan: prestradan človek; prestradan pes; ves je prestradan ♪
  24.      prestrahopéten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. preveč strahopeten, bojazljiv: za kaj takega je prestrahopeten / prestrahopetno dejanje ♪
  25.      prestréči  -stréžem dov., prestrézi prestrézite in prestrezíte; prestrégel prestrégla (ẹ́) 1. narediti, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbere: prestreči prve curke mleka; prestreči odtekajočo kri / prestreči drobtinice v pest; prestreči pepel v pepelnik; z lečo prestreči sončne žarke / ta priprava bo prestregla vso vodo 2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: z napravo prestreči dim, vodni tok / dobili so nalogo, da prestrežejo sovražnikovo četo; stala je na pragu, da bi ga prestregla; pojdi jim naproti in jih prestrezi // narediti, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: s stolom je prestregel nož, ki je letel proti njemu; prestregel je žogo, da ni razbila okna / prestreči udarec / prestregli so sovražnikov napad 3. narediti, da kdo ne pade na tla: padla bi, če je ne bi prestregli; prestreči koga v roke / hotela je poklekniti pred njim, pa jo je prestregel 4. (skrivaj, neopazno) priti do sporočila, ki je namenjeno komu drugemu: prestregli so vsa njegova pisma; prestregel je njun telefonski pogovor; prestreči zaupno poročilo / prestregli so nevarne dokumente 5. zaznati z ustrezno pripravo: prestreči zvočne signale / naprave so prestregle potresne sunke // zaznati zlasti s sluhom: prestregla je čudne šume, ki so prihajali iz sobe / prestregel je, da sta si namignila opazil ● knjiž. prestreči komu besedo, besede seči mu v besedo; ekspr. prestregel je njen pogled spogledala sta se; spretno je prestregel vrženo pomarančo ujel; prestreči komu pot onemogočiti prehod ◊ čeb. prestreči roj preprečiti roju prost vzlet iz panja; šport. prestreči žogo odvzeti jo nasprotniku med podajo; voj. prestreči sovražno letalo s prestrezalnim letalom onemogočiti njegovo delovanje, gibanje ♪

   14.523 14.548 14.573 14.598 14.623 14.648 14.673 14.698 14.723 14.748  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA