Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (14.448-14.472)


  1.      prenažréti se  -žrèm se dov., prenažŕl se (ẹ́ ȅ) ekspr. prenajesti se: krava se je prenažrla detelje / nizko prenažrli so se mesa prenažŕt -a -o: prenažrta žival ♪
  2.      prenéhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža konec dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prehehati govoriti, peti; po zdravnikovem nasvetu je prenehal kaditi; pozneje je celo prenehala študirati / podjetje je prenehalo obratovati / s tem dnevom preneha veljati zakon; brezoseb. že včeraj je prenehalo deževati / v osmrtnicah prenehalo je biti srce naše mame umrla je b) publ., z orodnikom: prenehati z delom; prenehati z izdajanjem časopisa prenehati izdajati časopis c) elipt.: nato so tudi pisma prenehala / dež je prenehal; brezoseb. poglej, če je že prenehalo prenehalo deževati, snežiti 2. izraža prekinitev dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prenehal je govoriti, da bi presodil vtis na poslušalce; zdaj pa zdaj je prenehal žvižgati in poslušal b) publ., z orodnikom: včasih je treba za pol ure prenehati s kopanjem; za nekaj mesecev je prenehal s študijem je prenehal študirati c) elipt.: govornik je za trenutek prenehal in pogledal po ljudeh 3. izraža konec obstajanja: bolečine so prenehale; ljubezen do njega je prenehala; mandat mu bo prenehal; ploha je prenehala; potreba po igri je prenehala; zvečer vročina preneha / grmenje je prenehalo ♦ jur. pravica preneha ♪
  3.      prenehávati  -am nedov. (ȃ) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prenehaval ga je sovražiti b) publ., z orodnikom: delavci prenehavajo z delom c) elipt.: dež že prenehava 2. izraža približevanje koncu obstajanja: proti večeru vročina prenehava ♪
  4.      prenehljáj  -a m (ȃ) star. presledek, premor: po živahnem govorjenju je nastal prenehljaj / po krajšem prenehljaju je dodal še pojasnilo; zemlja se je tresla v večjih ali manjših prenehljajih; z nekaj prenehljaji je delal ves dan / smejal se je dolgo, brez prenehljaja neprenehoma ♪
  5.      prenehováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: vsi so opazili, da se prenehuje zanimati za okolico b) publ., z orodnikom: prenehovati z delom nehovati delati c) elipt.: dež že prenehuje 2. izraža približevanje koncu obstajanja: hrup že prenehuje ♪
  6.      prenékaj  prisl. (ẹ̄) knjiž., ekspr. veliko, mnogo: dežela je preživela že prenekaj vojn ♪
  7.      prenéki  tudi prenék -a -o zaim. (ẹ̄) knjiž., ekspr. marsikateri: doživel je že preneko razočaranje; sam.: prenekemu se je že tako godilo ♪
  8.      prenesrámen  -mna -o prid. (á ā) ekspr. preveč nesramen, žaljiv: te govorice so prenesramne, da bi jih lahko prisodili njemu ♪
  9.      prenêsti  -nêsem dov., prenésel prenêsla (é) 1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v celoti podrli in prenesli drugam // narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti sedež organizacije v drug kraj / prenesti sestanek v dvorano / prenesti začetek predstave na poznejšo uro preložiti, prestaviti // narediti, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenesti težo na roke, z ene noge na drugo; teža se s tem prenese na opornik / ekspr. prenesel je pogled z enega na drugega; prenesti pozornost na koga / svoja materinska čustva je prenesla na tega človeka; pren. prenesti težišče dela na drugo področje 2. narediti, povzročiti, da kaj kam pride: živec prenese dražljaj do možganskega središča / prenesti sliko, zvok na daljavo 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročiti, da to dobi (še) kdo drug: prenesti dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se bo prenesel tudi nanje; njena plemenitost se je prenesla na otroke / prenesti bolezen; muha lahko povzročitelja te bolezni prenese na človeka; klice se prenesejo tudi z dotikom 4. narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenesti kroj s krojne pole na blago; prenesti pripombe v rokopis; prenesti en sistem znakov v drugega / prevajalec je odlike dela ustrezno prenesel v domači jezik / prenesti ideje v prakso, življenje 5. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: prenesti odgovornost na druge; njegova pooblastila so prenesli na odbor; nekatere zadeve se lahko prenesejo na krajevno skupnost 6. ekspr. prestati, pretrpeti: prenesti je moral veliko krivic, očitkov / v teh letih je prenesel veliko gorja 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: cigaretnega dima ne prenese; organizem injekcije ni prenesel; ta človek prenese veliko alkoholne pijače; tako hrano njegov želodec dobro, težko prenese; prenesti brez posledic / bolnik hrane več ne prenese ne more več jesti b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa ne prenese; prenese tudi hud mraz; vročino dobro prenese / prenesel bi še bolj vročo vodo / pogleda na kri ne prenese c) ob sprejemanju kakega stanja: trpljenje težko prenese / ekspr. njegovo srce te žalosti ni preneslo č) zaradi delovanja, vplivanja česa: če je treba, prenese hud napor; srce prenese tudi redkejši zrak / aluminij kisline ne prenese; most take teže ni prenesel vzdržal / električna napeljava je dovolj močna, da bo to prenesla // ne pokazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: takih očitkov, podtikanj ne prenese; mirno je prenesel tudi to sramoto / misli na smrt ne prenese 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: tega človeka ne prenesem / take grobosti ne prenesem ● take besede, zveze to besedilo ne prenese taka beseda, zveza ni primerna za to besedilo; ekspr. čoln ga je prenesel čez zaliv prepeljal; jezikovna norma te besede ne prenese po jezikovni normi ta beseda ni dovoljena; ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; čipkaste zavese prenesejo le enobarvne stene so primerne le za enobarvne stene; ekspr. njegov žep bo to prenesel lahko bo plačal; nikogar ni bilo, da bi nanj prenesel svojo obrt mu jo dal, izročil; ekspr. prenesi mu moje prisrčne pozdrave sporoči; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; pog. kar sliši, prenese naprej pove drugim; ovadi; ekspr. ptič se je trudno prenesel na drugo drevo preletel, zletel; ekspr. streljanje se je preneslo v dolino sedaj streljajo v dolini ◊ jur. prenesti lastninske pravice na drugega; mat. prenesti člene v enačbi prenesèn tudi prenešèn -êna -o: telegram je bil prenesen po telefonu; tovor je prenesen na pravo mesto; v naš jezik prenesena povest; ta obveznost je sedaj prenesena na občine; od ust do ust preneseno povelje ♦ lingv. preneseni pomen pomen, ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom ♪
  10.      preníkati  -am nedov. (ȋ ȋ) pronicati: deževnica prenika skozi apnenec / njihove pripovedi so prenikale globoko v njegovo zavest / prenikal je v njene skrivnosti ♪
  11.      prenikàv  -áva -o prid. (ȁ á) redko pronicljiv, pronicav: prenikav pogled / prenikava analiza prenikávo prisl.: prenikavo gledati, presojati kaj ♪
  12.      prenočeváti  -újem nedov. (á ȗ) preživljati noč, navadno speč: prenočevati na prostem, pod šotorom; večkrat prenočuje pri sorodnikih; prenočevati v hotelu / ta žival gnezdi in prenočuje v duplinah // preh. dajati prenočišče: kuhala mu je in ga prenočevala skoraj zastonj ♪
  13.      prenočíti  -ím dov., prenóčil (ȋ í) prebiti, preživeti noč, navadno speč: prenočil je na kozolcu, v gozdu; danes boš prenočil pri nas // preh. dati prenočišče: prenočiti gosta; prosi, če bi ga lahko pri vas prenočili ♪
  14.      prenočítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prenočitev, prenočevanje: prenočitveni dom / prenočitvene zmogljivosti hotelov ♪
  15.      prenočnínski  -a -o prid. (ȋ) publ. prenočitven: majhne prenočninske zmogljivosti ♪
  16.      prenòs  -ôsa m (ȍ ó) 1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos ∙ prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvar ♦ teh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni 2. oddaja, pri kateri se gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos ♪
  17.      preobílje  -a s (ȋ) 1. nav. ekspr. stanje, za katero je značilen obstoj zelo velike količine materialnih dobrin: naveličati se preobilja / živeti v preobilju 2. knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilje metafor dela pesem nerazumljivo; preobilje podatkov, gradiva / biti zmeden od preobilja čustev // zelo velika količina, množina: navduševalo ga je preobilje rož na vrtu; uživati v preobilju barv in oblik / miza se šibi pod preobiljem jedi / imeti vsega v preobilju zelo veliko; preveč ∙ knjiž., ekspr. v sebi čuti preobilje ljubezni, življenja močno, intenzivno doživlja ljubezen, življenje ♦ lit. (besedno) preobilje pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi; pleonazem ♪
  18.      preobláčiti  -im nedov., preobláčite in preoblačíte; preoblačíla tudi preobláčila (á) 1. oblačiti v drugo oblačilo, perilo: preoblačiti otroka; zaradi potenja se mora večkrat preoblačiti // navadno v zvezi z v oblačiti v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: medtem ko so ga preoblačili v žensko, je nekdo potrkal; zaradi prikrivanja se je preoblačil v železničarja 2. prekrivati, obdajati z drugo prevleko: preoblačiti blazine, pernice / preoblačiti gumbe, kavče ● ekspr. rak se navadno preoblači enkrat na leto se levi ♪
  19.      preobléči  -obléčem dov., preobléci preoblécite in preoblecíte; preoblékel preoblékla (ẹ́) 1. obleči v drugo oblačilo, perilo: preobleči bolnika, otroka; preobleči se za nastop; ko pride domov, se preobuje in preobleče / preobleči mrliča obleči ga v oblačilo, v katerem bo pokopan / preobleči srajco // navadno v zvezi z v obleči v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: kurirja so preoblekli v železničarja; preobleči se v moškega, star. za moškega 2. obleči v določeno oblačilo kot znamenje novega stanu, pripadnosti: mobilizirance so še isti dan preoblekli 3. prekriti, obdati z drugo prevleko: preobleči blazino, prešito odejo / preobleči gumbe, naslanjač; preobleči kaj s pohištvenim blagom, z usnjem / preobleči senčnik svetilke ● pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; ekspr. preobleči kritiko v fantastično pripoved dati kritiki obliko, videz fantastične pripovedi; ekspr. nebo se je preobleklo (z oblaki) pokrilo, prekrilo z oblaki preobléčen -a -o: v berača preoblečen vohun; z usnjem preoblečena klop; sem že preoblečen ♦ rel. po dveh letih življenja v samostanu je bila preoblečena ♪
  20.      preoblikoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preoblikuje: preoblikovalec besedila / nekateri umetniki so bolj opazovalci kot preoblikovalci življenja / publ. ta dogodek je bil pomemben preoblikovalec razmer jih je zelo preoblikoval ♪
  21.      preobljúdenost  -i ž (ȗ) knjiž. prenaseljenost: preobljudenost vzhodne Azije / redko posledica je bila preobljudenost tega dela morja z ribami je bila, da je bilo, živelo tu preveč rib ♪
  22.      preobràt  -áta m (ȁ á) navadno s prilastkom dejstvo, da postane kaj popolnoma drugačno od prejšnjega, da se zelo spremeni potek česa: zdaj je nastopil preobrat; takega preobrata ni pričakoval; to je bil odločilen preobrat v tekmi, v življenju / duševni, miselni preobrat; vremenski preobrat ♦ lit. dejstvo, da se (zelo, odločilno) preusmeri potek dramskega dogajanja, pripovedi ♪
  23.      preobrázba  -e ž (ȃ) 1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe 2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; socialistična preobrazba vasi; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno ◊ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk ♪
  24.      preobráziti  -im dov. (ā ȃ) narediti, povzročiti, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nove ideje so preobrazile ljudi; ljubezen preobrazi človeka; idejno preobraziti učne načrte / preobraziti tovarištvo v prijateljstvo; življenje na vasi se je preobrazilo / preobrazil se je v revolucionarja ♦ bot. listi so se preobrazili; zool. ličinke se preobrazijo preobrážen -a -o: v čeljusti preobražene okončine; počutil se je kot preobražen ♪
  25.      preobrazováti  -újem nedov. (á ȗ) preobražati: nove ideje preobrazujejo svet; življenje v mestu ljudi preobrazuje; družba se vedno hitreje preobrazuje; pokrajina se preobrazuje pod vplivom industrializacije preobrazujóč -a -e: preobrazujoči vplivi ♪

   14.323 14.348 14.373 14.398 14.423 14.448 14.473 14.498 14.523 14.548  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA