Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (13.373-13.397)


  1.      pokóstnica  -e ž (ọ̑) anat. tanka plast močnega veznega tkiva, ki pokriva kost: vnetje pokostnice ♪
  2.      pokòt  -ôta m (ȍ ó) zastar. istočasno skoteni mladiči; gnezdo: pokot slepih mačic / žival se je okužila ob pokotu ob kotitvi ♪
  3.      pokrájina  tudi pokrajína -e ž (ā; í) 1. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost: pokrajina se je spremenila; občudovati lepoto pokrajine / slovenska pokrajina je zelo raznovrstna / gorata, tropska pokrajina; rodovitna pokrajina; pokrajina oljk in pomaranč / industrijska, kmetijska pokrajina // določeno manjše ali večje ozemlje sploh: megla leži nad pokrajino; Dolenjska, Primorska in druge slovenske pokrajine 2. v nekaterih državah višja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine; glavno mesto pokrajine ∙ avtonomna pokrajina v sklopu države, višje upravne enote organizirana politična skupnost z avtonomnimi pravicami ali ozemlje, ki pripada tej skupnosti 3. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina: na steni je viselo nekaj pokrajin in portretov 4. knjiž., s prilastkom področje, območje: to so zanimive miselne pokrajine / z oslabljenim pomenom: odpreti komu pokrajine svoje duše; obdala ga je pokrajina molka ◊ jur. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo; rel. cerkvena pokrajina; urb. kulturna pokrajina kultivirana, preoblikovana ♪
  4.      pokrégati  -am dov. (ẹ̑) pog. opomniti, ošteti: pokregal ga je, da se igra z življenjem ♪
  5.      pokreníti  -krénem dov. (ȋ ẹ́) publ. 1. ukreniti, narediti: v podjetju niso še ničesar pokrenili za izboljšanje razmer; pokrenili so vse potrebno, da bodo štipendije pravočasno izplačane / zanimalo ga je, če bo kaj pokrenil zoper njega 2. dati pobudo, začeti: pokreniti akcijo; pokreniti prerod duhovnega življenja / pokreniti zanimanje za jezik vzbuditi ● publ. tudi njegovo stvar bo pokrenil začel reševati ♪
  6.      pokréten  -tna -o prid. (ẹ̄) 1. zastar. premičen, prestavljiv: pokretne partizanske bolnice; pokretne delavnice 2. žarg. ki se lahko premika, hodi: nekateri ranjenci so bili še pokretni; težko pokretni stari ljudje ♪
  7.      pokristjániti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj krščansko: pokristjaniti prebivalce; njeni starši so se pokristjanili ♪
  8.      pokristjanjeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj krščansko: pokristjanjevati prebivalce ♪
  9.      pokríti  -kríjem dov., pokrìl tudi pokríl (í ȋ) 1. dati, položiti na odprt del ustrezen predmet: pokriti lonec / pokriti s pokrovko // dati, položiti na kaj zlasti zaradi varstva, zaščite: pokriti gredo; pokriti posteljo s pregrinjalom; pokriti stopnice s preprogo; bilo ga je strah, zato se je pokril čez glavo / pokriti glavo dati pokrivalo nanjo; otroka bo ponoči zeblo, dobro ga pokrij odeni; star. hladno je, pokrij klobuk pokrij se s klobukom // na streho položiti kritino: pokrili so že pol strehe / streho pokriti z opeko / hiše še niso pokrili 2. narediti, da je kaj nevidno: čelo so mu pokrili gosti lasje / oblak pokrije sonce; z rokami (si) pokrije obraz in zajoka / ploskev pokriti z voskom prekriti 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom pojaviti se na površju česa: sneg je pokril gore / bledica, zadrega je pokrila njen obraz; koža se mu je pokrila z znojem / noč, tema pokrije zemljo 4. zagotoviti z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: sam ne more pokriti vseh izdatkov; s tem se bodo pokrili stroški za natečaj // publ. preskrbeti toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljiti: tovarna pokrije s svojimi izdelki polovico jugoslovanskih potreb; s tem bi pokrili sedanje stanovanjske potrebe / s tem živilom pokrijemo dnevno potrebno količino beljakovin ● knjiž. znanstveni del razstave je pokril največ razstavnega prostora zavzel; je bil najbolj obsežen; zadrego je skušala pokriti s smehljajem prikriti; publ. orkester je večkrat pokril solista preglasil; ekspr. pokril ji je obraz s poljubi večkrat zapovrstjo jo je poljubil pokríti se dati pokrivalo na glavo: bilo je hladno, zato se je pokril / pokriti se s kapo, klobukom pokrít -a -o deležnik od pokriti: s snegom pokrit grm; s tem so bili pokriti vsi izdatki; bil je raztrgan in pokrit z blatom; ven je šel toplo oblečen in pokrit; ležali smo pokriti s konjsko odejo; miza je bila pokrita z belim prtom // ki je v zaprtem prostoru ali ima streho: kopališče z odkritim in pokritim bazenom; pokrita tržnica; pokrito drsališče / pokrita greda greda, ograjena in navadno pokrita s steklom; zaprta greda ● pokrit je z gosto dlako ima gosto dlako; v posodo mu je stresel le toliko, da je bilo dno pokrito zelo malo; ekspr. ranjenec je bil pokrit z ranami je imel veliko ran; pog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti ◊ arhit. pokriti atrij atrij z bazilikalno streho ♪
  10.      pokŕmiti  -im dov., tudi pokrmíte; tudi pokrmíla (ŕ) s krmljenjem porabiti: pokrmili so že veliko sena / slabo sadje lahko pokrmimo živalim uporabimo za krmo ♪
  11.      pokrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) zakrneti: zaradi življenja v temi so jim oči sčasoma pokrnele / drevesa so zaradi škodljivih plinov pokrnela okrnela pokrnèl in pokrnél -éla -o: pokrneli ostanki kril ♪
  12.      pokròv  -ôva m (ȍ ó) 1. zgornji del kake priprave za pokrivanje, zapiranje: odpreti, zapreti pokrov; povezniti pokrov na posodo; pokriti škatlo s pokrovom / straniščna školjka z dvižnim pokrovom; varnostni, zaščitni pokrov; pokrov krste // kar se rabi za pokrivanje, zavarovanje: dati sir pod steklen pokrov; pokrov na ladijskem krovu; pokrov pri kmečki peči; pren., ekspr. nad mestom je danes siv nebesni pokrov 2. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor: izstopil je in vzdignil pokrov / pešca je vrglo na pokrov motorja; pokrov vozila ◊ gozd. pokrov veje iglavcev za pokrivanje (oglarske) kope; grad. pokrov betonska, jeklena plošča za pokrivanje jaškov, kanalov; muz. pokrov lesena plošča, ki pokriva zgornji del trupa pri godalih; teh. navojni pokrov ♪
  13.      pokróvec  -vca m (ọ̄) star. 1. pokrov, pokrovček: odpreti pokrovec škatle; zlata ura z emajliranim pokrovcem 2. pokrovka: po steni so viseli pokrovci in korci ● nar. vzhodno oče je vrgel pokrovec po kobili odejo ◊ čeb. pokrovec tanka prevleka iz voska na celici sata z zalego ali medom; zool. pokrovec kožna guba na škržatovem cvrčalu; škržni pokrovec parni del telesa, ki ob straneh pokriva škrge ♪
  14.      pokróvka  -e ž (ọ̄) kovinski, navadno okrogel predmet, ki se rabi za pokrivanje (kuhinjske) posode: vzdigniti pokrovko z lonca; pokriti s pokrovko; pren., ekspr. industrijski dimniki in avtomobilski izpuhi so ustvarili nad mestom pokrovko iz plinov in prahu ♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču ♪
  15.      pokrstíti  in pokŕstiti -im dov., pokŕščen (ȋ ŕ) 1. v krščanskem okolju drugega za drugim krstiti: pokrstil je vse otroke, ki so jih prinesli 2. zastar. pokristjaniti: pokrstiti pogane; to je judinja, ki se je pokrstila ● zastar. odkupil je sužnja, ga pokrstil in mu bil za botra dal krstiti; zastar. prišleca so sosedje takoj šaljivo pokrstili mu dali ime, vzdevek ♪
  16.      pokúkati  -am dov. (ū ȗ) 1. nav. ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: pokukati izza drevesa; pokukati skozi ključavnico; pokukala je v njegovo sobo / pokukati iz luknje; pren. izza oblakov je pokukalo sonce // pogledati: pokukala sta čez greben; radoveden pokuka skozi okno 2. ekspr. izstopiti, biti za krajši čas potisnjen iz svoje okolice; pogledati: krilo ji je pokukalo izpod plašča / prvi žafrani in zvončki so že pokukali iz zemlje rastoč prišli iz zemlje na površje ● ekspr. knjige še pokukal ni se ni učil, ni bral; ekspr. rad pokuka v kozarček rad ima alkoholno pijačo; ekspr. prvošolčki so pred dnevi prvič pokukali v razred prišli, stopili v šolo; ekspr. kako se postavlja, pa je komaj pokukal v svet komaj je postal samostojen, odrasel; ekspr. pokukati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna ♪
  17.      pokukávati  -am nedov. (ȃ) nav. ekspr. večkrat pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: pokukavati izza drevesa; med pogovorom je pokukaval na vrata; pren. izza oblakov je pokukavalo sonce // večkrat pogledati: iz vaških hiš so pokukavali ljudje ∙ ekspr. izpod klobuka so pokukavali kodrčki gledali ♪
  18.      pokúšanje  -a s (ú) glagolnik od pokušati: pokušanje specialitet; pokušanje vina za Martinovo / ukvarjati se s pokušanjem peciva ♪
  19.      pokúšnja  -e ž (ȗ) 1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: pokušnja vin za razstavo je trajala več dni; sodelovati pri pokušnji / prirejati javne pokušnje 2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za pokušnjo; ogled vinske kleti, združen s pokušnjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na pokušnjo / redko prinesti pokušnjo jed, pijačo za pokušnjo 3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za pokušnjo / po mnogih pokušnjah je o iznajdbi sporočil javnosti ♪
  20.      pokváriti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; gramofon se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica pokvari dosti papirja; blago se je med prevozom pokvarilo 2. narediti kaj manj popolno, dovršeno: hiše so pokvarile naravo okrog jezera; neprimeren okvir sliko pokvari; pokvariti povest s popravki / s kuhanjem pokvariti hrano narediti manj kvalitetno; ekspr. pokvariti medsebojne odnose poslabšati; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila učinek zmanjšala; pokvariti si zdravje // povzročiti (hujšo) okvaro: pretesni čevlji so mu pokvarili noge; zaradi slabe svetlobe si je pokvaril oči; pokvariti si zobe z neprimerno hrano; pokvariti si želodec / pokvariti si vid 3. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga je pokvarila; bal se je, da bi se mu otroci pokvarili / pokvariti značaj naroda / en učenec je pokvaril vse druge 4. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: incident je pokvaril razpoloženje; pokvaril mu je veselje do nadaljnjega dela / slabo vreme je pokvarilo izlet; dogodek je pokvaril družbi ves večer; s svojim ravnanjem ji je pokvaril življenje 5. povzročiti, da kaj ne uspe, je manj uspešno: pokvaril mu je igro; nepredviden dogodek mu je pokvaril načrte; s svojim prihodom sva mu pokvarila čakanje na lisico ● ekspr. pokvariti oceno poslabšati; ekspr. položaj na fronti se je pokvaril poslabšal; vreme se bo pokvarilo postalo bo deževno, mrzlo pokváriti se postati neužiten, slab: jed se na toplem hitro pokvari; krma se je zaradi vlažnih prostorov pokvarila pokvárjen -a -o: pokvarjen kruh; zaradi slabega uspeha ima počitnice pokvarjene; pokvarjeno orodje; moralno pokvarjen človek ♪
  21.      pokvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. izmaličiti, iznakaziti: kje so te tako pokvečili / beda je pokvečila njegovo postavo; pren. njegove misli so v prevodu čisto pokvečili // skriviti, skrivenčiti: vihar je pokvečil drevje pokvéčen -a -o: pokvečeni borovci; klobuk je bil moker in pokvečen; nos ima ves pokvečen ♪
  22.      pól  -a m (ọ̑) 1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; področje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol 2. elektr. elektroda za odvajanje ali dovajanje električnega toka: zvezati pola; priključiti na pol / istoimenski poli; nasprotnoimenska pola; negativni, pozitivni pol / električni pol 3. knjiž., navadno s prilastkom kar je od česa drugega istovrstnega različno ali nasprotno: v njegovi umetnosti prevladujeta dva pola; miselni in čustveni pol sta pri njem v ravnovesju / to je drugi pol njegovega življenjskega spoznanja; med seboj bojujoča se politična pola; živalski in človeški pol človeka živalske in človeške značilnosti ◊ astr. nebesni pol točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. magnetni pol del magneta, okoli katerega je gostota magnetnega polja največja; južni, severni magnetni pol; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji ♪
  23.      pól  [pou̯] prisl. (ọ̑) 1. izraža enega od obeh enakih delov a) merske enote: pol kilograma mesa; pol litra vina; tri metre in pol blaga; do pol metra visok grm; elipt., pog. boš dal za pol pol litra vina b) časovne enote: preteklo je pol ure; ima pet let in pol; do vasi je uro in pol hoda; redko dela osem in pol ur ali ure na dan / vsake pol ure / v pol ure, redko uri bom doma; pred pol leta sem ga zadnjič videl c) celote: pol jabolka, klobase, štruce; pol obraza ji zakriva ruta / zmešaj pol kisa, pol vode; blago je iz pol sintetike, pol volne / vzemi vsakega pol / postregli so mu s pol hlebom kruha in s pol klobase; s pol štruce prebije ves dan / prišel je pred dobrega pol leta ali pred dobrim pol letom; posoda drži dobrega pol litra; v slabe pol ure, redko v slabi pol uri bo vse končano / ustaviti se na pol poti // s predlogom izraža mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: prerezati limono čez pol / preganiti polo na pol tako, da se obe polovici natančno prekrivata / povedati resnico samo do pol / stroške si bova delila na pol, pol na pol tako, da jih bo imel vsak polovico 2. izraža približno polovično a) nav. ekspr. mero, količino: pri raciji so zaprli pol mesta; zbralo se je pol vasi b) stopnjo: to ni vredno pol toliko, kot si plačal / pridelka je pol manj kot lani; pol manjši, večji; za pol manjši / pol dremaje ga je poslušal; pol v spanju je upihnila luč / redko: ima pol nov klobuk napol nov, polnov; vlak je bil pol prazen napol prazen, polprazen / hiša je pol lesena, pol zidana; ekspr.: to je rekel pol za šalo, pol zares; pol živ, pol mrtev 3. ekspr., v zvezi in pol izraža zelo veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti: bila je močna, zdrava, živa, res dekle in pol; njegov oče je bil možak in pol; Matevž je bil partizan in pol ● pog., ekspr. pojedel je hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. to ni vredno pol hudiča nič; nar. pol tič pol miš netopir; nar. (ura) je pol osme pol osmih; ekspr. študira že pol večnosti zelo dolgo; iti na pol razklati se, razpasti na dva (enaka) dela; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. reforma je ostala na pol poti ni bila izvedena v celoti; pog. posluša samo na pol, s pol ušesa nepazljivo; dobro spanje je pol zdravja ◊ voj. pol na desno, na levo izraža povelje za obrat 45° na desno ali levo; prim. napol ♪
  24.      pol...  ali pól... [pou̯] prvi del zloženk (ọ̑) 1. nanašajoč se na pol, polovica: polleten, pollitrski, poltonski / poldrugi 2. nanašajoč se na napol: polodprt, poltežek, polvolnen; polkonj, polotok; polmrak / poloblečen, polpripravljen / polslišen, polživ / polblazen, polporabljen, polslep ♪
  25.      poláganje  -a s (ȃ) glagolnik od polagati: polaganje desk, obkladkov / polaganje parketa, tapet / polaganje kabla / polaganje krme / polaganje izpitov ∙ nar. ker niso imeli dovolj polaganja, so morali enega vola prodati (živinske) krme ♦ rel. polaganje rok bistveni del obreda pri birmi, mašniškem posvečenju ♪

   13.248 13.273 13.298 13.323 13.348 13.373 13.398 13.423 13.448 13.473  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA