Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (13.123-13.147)


  1.      podmázati  -mážem dov., podmázala in podmazála (á ȃ) 1. žarg. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati zavore / podmazati avto, puško 2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili ● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz zveznega sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar ◊ usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinom podmázan -a -o: podmazan stroj ♪
  2.      podména  -e ž (ẹ̑) knjiž. mnenje, domneva: njegovo razpravljanje o življenju temelji na podmeni, da je vsak človek dober / kar sem povedal, je le moja podmena / ovreči, potrditi podmeno hipotezo ♪
  3.      podminírati  -am dov. (ȋ) 1. položiti, nastaviti mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: podminirati cesto, most / podminirati železniško postajo 2. publ. narediti, povzročiti, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: podminirati pogajanja / z novimi idejami podminirati meščansko družbo podminíran -a -o: železniška proga je bila podminirana ♪
  4.      podmládek  -dka m (ȃ) 1. raba peša, navadno s prilastkom mladi člani društva, organizacije: podmladek pevskega, planinskega društva / znanstveni podmladek znanstveni naraščaj ∙ podmladek Rdečega križa nekdaj odsek, del Rdečega križa, ki vključuje otroke, stare do štirinajst, petnajst let 2. šalj. otroci: vprašal je po zdravju žene in podmladka 3. redko živalski potomci, mladiči: ribji podmladek 4. redko mlado drevje, mlad gozd: trebiti podmladek / gozdni podmladek ♪
  5.      podmòl  -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) knjiž. 1. prostor pod previsom v skalovju: pred nevihto so se zatekli v podmol / ustavil se je pred skalnim podmolom 2. vdolbina, ki jo je v spodnjem delu brega z izpodjedanjem naredila voda: te živalice živijo po jamah in podmolih ♪
  6.      podmórnica  -e ž (ọ̑) vojna ladja za plovbo pod morsko površino: podmornica je potopila sovražnikovo ladjo; splaviti podmornico; podmornica z raketno oborožitvijo / vojskovanje s podmornicami / atomska podmornica; žepna podmornica manjša podmornica, navadno za diverzantske akcije; podmornica na jedrski pogon / raziskovalna podmornica ♪
  7.      podmórničar  -ja m (ọ̑) kdor je zaposlen na podmornici: postati podmorničar; življenje podmorničarjev ♪
  8.      pòdnapís  -a m (ȍ-ȋ) film. podnaslov: nečitljiv podnapis / opremiti film s podnapisi ♪
  9.      pòdnaslòv  -óva m (ȍ-ȍ ȍ-ọ́) 1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom: naslovu knjižne zbirke dodati še podnaslov; podnaslov članka, filma, romana / v podnaslovu označiti glavno tematiko drame 2. film. prevod v filmu govorjenega ali napisanega besedila, projiciran na spodnji del filmskega platna, televizijskega zaslona: podnaslov je bil popolnoma nečitljiv / film ima slovenske podnaslove ♪
  10.      podnèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. knjiž. spodbuda, pobuda: to je bil zanj močen podnet; podnet za kako dejanje / vse so storili na učiteljev podnet 2. nar. netivo: trske za podnet ♪
  11.      podnéta  -e ž (ẹ̑) nar. netivo: pripraviti podneto ♪
  12.      podnétiti  -im, tudi podnetíti in podnétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj; zanetiti: prižgala je vžigalico, da bi podnetila / podnetiti ogenj / ekspr. na vasi je nekdo na več krajih podnetil zažgal, povzročil požar 2. knjiž. razvneti, spodbuditi: podnetil je prepir, sovraštvo med njimi / to je podnetilo njegovo domišljijo podnéten -a -o: domišljija, podnetena z novimi doživetji ♪
  13.      pódnica  -e ž (ọ̄) deska v podu: privzdigniti podnico; zamenjati podnico; macesnove podnice; preperele, umazane podnice; les za podnice ♦ navt. podstavek iz desk, ki se da na dno čolna ali ladijskega skladišča // nav. mn., redko pod: pometati podnice; tolči s petami ob podnice / škripanje podnic ♪
  14.      podnòs  -ôsa m (ȍ ó) knjiž. pladenj: postaviti podnos na mizo; vzeti skodelico čaja s podnosa; srebrn, zlat podnos / podnos s pecivom ♪
  15.      podóba  -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪
  16.      podóbarstvo  -a s (ọ̑) 1. um. podobarska obrt: cela družina je živela od podobarstva / proučevati podobarstvo 17. stoletja / ljudsko podobarstvo 2. star. rezbarstvo: izučiti se podobarstva in pozlatarstva 3. zastar. slikarstvo, kiparstvo: proučevati podobarstvo ● knjiž. v pisateljevem stilu močno prevladuje podobarstvo izražanje s podobami ♪
  17.      podobnják  -a m (á) etn. pecivo v obliki ročno ali v modelih narejenih figur: speči podobnjake; podobnjaki v obliki ptic ♪
  18.      podobopís  -a m (ȋ) arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov; ideografija: raziskovati primitivne podobopise ♪
  19.      podóčje  -a s (ọ̑) anat. del obraza pod očesom, očmi: podočje se mu je nagubalo / bil je bled, s sivimi podočji ♪
  20.      podóčnik  -a m (ọ̑) 1. koničast zob pod očesom: otroku že rastejo podočniki / močno razviti podočniki pri divjem prašiču ♦ anat. vsak od dveh zob med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom 2. podočnjak: imela je podočnike, kakor da ne bi spala ♪
  21.      podočnják  -a m (á) 1. modrikasta polkrožna lisa pod očesom zaradi utrujenosti, slabokrvnosti: bila je bleda, z izrazitimi podočnjaki 2. podočnik: izpuliti podočnjak / močno razviti podočnjaki pri divjem prašiču ♪
  22.      pòdoficír  -ja m (ȍ-ȋ) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja: zbrali so se vsi oficirji in podoficirji / aktivni podoficir / podoficir milice ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec tega čina ♪
  23.      podólgič  [u̯g] prisl. (ọ̑) redko podolgem: podolgič branati njivo; posoda ima okraske podolgič in počez ♪
  24.      podolgovàt  -áta -o [u̯g] prid. (ȁ ā) ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema: rastlina s podolgovatimi listi; podolgovat pladenj; podolgovata hiša, njiva; podolgovata kost; odprtino so naredili podolgovato / ima podolgovat obraz / pecivo podolgovate oblike ♪
  25.      podólžen  -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / redko podolžna brazgotina na vratu podolgovata // vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku ♦ geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja podólžno prisl.: podolžno prepognjen list; podolžno prerezane gobe ♪

   12.998 13.023 13.048 13.073 13.098 13.123 13.148 13.173 13.198 13.223  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA