Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Iv (126-150)
- bivakíranje -a s (ȋ) glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje ♪
- bivakírati -am nedov. in dov. (ȋ) alp. zasilno prenočevati na prostem: morali so bivakirati v steni ♪
- biválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor; bivalna kuhinja / bivalni standard ♪
- bivalíšče -a s (í) kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče ♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča // knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo ♪
- bivalíški -a -o (ȋ) pridevnik od bivališče: bivališki kraj ♪
- biválnica -e ž (ȃ) knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico ♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge ♪
- bívanje -a s (í) glagolnik od bivati: a) podaljšati svoje bivanje v mestu; uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli; dolgoletno bivanje v tujini; kraj bivanja neznan b) minljivost človeškega bivanja; pojem bivanja; ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje c) njegovo bivanje sveta ♪
- bívanjski -a -o prid. (í) nanašajoč se na bivanje b, c: odprti bivanjski odnosi med ljudmi z različnimi svetovnimi nazori; filozofija bivanjskega strahu / glavni junak se neprenehoma cepi na posamezne bivanjske možnosti ♪
- bívati -am nedov. (í) 1. raba peša prebivati, stanovati, živeti: moj prijatelj je bival v isti hiši; bivati na deželi 2. eksistirati, biti, obstajati: prepričan sem, da ta sreča v resnici biva; Ob predmetih bivam, kakor ob bregovih nočnih rek (E. Kocbek) 3. preh., publ. živeti spojen v eno z določenim pojavom objektivne stvarnosti: bivati svet, umetnost bivajóč -a -e: ljudje, bivajoči v mestu; sam.: svet bivajočega ♪
- bívol -a m (ȋ) divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol ♦ zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus ♪
- bívolar -ja m (ȋ) pastir bivolov ♪
- bívolica -e ž (ȋ) samica bivola: molsti bivolico ♪
- bívolji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na bivole: bivolje meso, mleko / ekspr. orjak z bivoljim vratom ♪
- bivolovína -e ž (í) bivolje meso: trda bivolovina // bivolja koža ♪
- bívolski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bivole: bivolska vprega / ekspr. njegov bivolski tilnik ♪
- bívši -a -e prid. (ȋ) ki je bil v preteklosti, nekdanji: bivši predsednik vlade; bivši trgovec; bivša francoska kolonija ♪
- blaznív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki kaže znake duševne neuravnovešenosti: napol nora, blazniva ženska / blazniv smehljaj ♪
- blaznívost -i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost ♪
- blestívka -e ž (ȋ) rib. kovinska vaba za lovljenje rib: sulec je zgrabil za blestivko ♪
- bodljív -a -o prid. (ȋ í) redko bodeč: strupene in bodljive zeli; bodljiva žica / bodljiva krava ki (rada) bode ♪
- bohotívka -e ž (ȋ) gozd. poganjek, ki zraste iz starega tkiva ♪
- bojazljív -a -o prid. (ȋ í) ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel; biti bojazljiv; bojazljiva žival // ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled bojazljívo prisl.: bojazljivo se je stisnil k očetu ♪
- bojazljívec -vca m (ȋ) ekspr. bojazljiv človek: vidi se mu, da je bojazljivec; imajo ga za bojazljivca ♪
- bojazljívka -e ž (ȋ) ekspr. bojazljiva ženska ♪
- bojazljívost -i ž (í) lastnost bojazljivega človeka: zaveda se svoje bojazljivosti; prirojena bojazljivost ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226