Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (126-150)



  1.      bivakíranje  -a s () glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje
  2.      bivakírati  -am nedov. in dov. () alp. zasilno prenočevati na prostem: morali so bivakirati v steni
  3.      biválen  -lna -o prid. () namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor; bivalna kuhinja / bivalni standard
  4.      bivalíšče  -a s (í) kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče ♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča // knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo
  5.      bivalíški  -a -o () pridevnik od bivališče: bivališki kraj
  6.      biválnica  -e ž () knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico ♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge
  7.      bívanje  -a s (í) glagolnik od bivati: a) podaljšati svoje bivanje v mestu; uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli; dolgoletno bivanje v tujini; kraj bivanja neznan b) minljivost človeškega bivanja; pojem bivanja; ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje c) njegovo bivanje sveta
  8.      bívanjski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na bivanje b, c: odprti bivanjski odnosi med ljudmi z različnimi svetovnimi nazori; filozofija bivanjskega strahu / glavni junak se neprenehoma cepi na posamezne bivanjske možnosti
  9.      bívati  -am nedov. (í) 1. raba peša prebivati, stanovati, živeti: moj prijatelj je bival v isti hiši; bivati na deželi 2. eksistirati, biti, obstajati: prepričan sem, da ta sreča v resnici biva; Ob predmetih bivam, kakor ob bregovih nočnih rek (E. Kocbek) 3. preh., publ. živeti spojen v eno z določenim pojavom objektivne stvarnosti: bivati svet, umetnost bivajóč -a -e: ljudje, bivajoči v mestu; sam.: svet bivajočega
  10.      bívol  -a m () divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol ♦ zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus
  11.      bívolar  -ja m () pastir bivolov
  12.      bívolica  -e ž () samica bivola: molsti bivolico
  13.      bívolji  -a -e prid. () nanašajoč se na bivole: bivolje meso, mleko / ekspr. orjak z bivoljim vratom
  14.      bivolovína  -e ž (í) bivolje meso: trda bivolovina // bivolja koža
  15.      bívolski  -a -o prid. () nanašajoč se na bivole: bivolska vprega / ekspr. njegov bivolski tilnik
  16.      bívši  -a -e prid. () ki je bil v preteklosti, nekdanji: bivši predsednik vlade; bivši trgovec; bivša francoska kolonija
  17.      blaznív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki kaže znake duševne neuravnovešenosti: napol nora, blazniva ženska / blazniv smehljaj
  18.      blaznívost  -i ž (í) knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost
  19.      blestívka  -e ž () rib. kovinska vaba za lovljenje rib: sulec je zgrabil za blestivko
  20.      bodljív  -a -o prid. ( í) redko bodeč: strupene in bodljive zeli; bodljiva žica / bodljiva krava ki (rada) bode
  21.      bohotívka  -e ž () gozd. poganjek, ki zraste iz starega tkiva
  22.      bojazljív  -a -o prid. ( í) ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel; biti bojazljiv; bojazljiva žival // ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled bojazljívo prisl.: bojazljivo se je stisnil k očetu
  23.      bojazljívec  -vca m () ekspr. bojazljiv človek: vidi se mu, da je bojazljivec; imajo ga za bojazljivca
  24.      bojazljívka  -e ž () ekspr. bojazljiva ženska
  25.      bojazljívost  -i ž (í) lastnost bojazljivega človeka: zaveda se svoje bojazljivosti; prirojena bojazljivost

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA