Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Iv (1.198-1.222)
- nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja ● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen nèizrazljívo prisl.: bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega ♪
- nèizrazljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neizrazljivega: neizrazljivost nekaterih čustev, občutkov ♪
- nèizrekljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje 2. star. neizmeren, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši nèizrekljívo prisl.: slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega ♪
- nèizročljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izročiti: neizročljivo pismo ♪
- nèizsledljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izslediti, odkriti: pisec članka je dozdaj še neizsledljiv ♪
- nèizterljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne da izterjati: neizterljivi dolgovi ♪
- nèizterljívost -i ž (ȅ-í) jur. lastnost, značilnost neizterljivega: neizterljivost stroškov kazenskega postopka ♪
- nèiztožljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne da iztožiti: neiztožljivi dolgovi; neiztožljiva obveznost ♪
- nèiztrebljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da iztrebiti: neiztrebljiv mrčes / neiztrebljiv pohlep ♪
- nèizvedljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izvesti: neizvedljivi načrti, predlogi; ima dobre, vendar neizvedljive zamisli / ekspr. saj to je vendar neizvedljivo zelo težko izvedljivo ♪
- nèizvedljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neizvedljivega: neizvedljivost načrta ♪
- nèizvršljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) publ. neizpolnljiv: neizvršljivo naročilo / neizvršljiv načrt neuresničljiv, neizvedljiv ♪
- nèizživét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki se ni izživel: mladi in neizživeti ljudje; umetniško neizživet pisatelj; erotično neizživeta žena 2. knjiž. ki v življenju ni uresničen: neizživeto nagnjenje je pri otroku povzročilo čustvene motnje / neizživeta ljubezen; neizživete sanje ♪
- nèizživétost -i ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost neizživetega: bolečina ljubezenske neizživetosti ♪
- nèizžívljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) neizživet: umrl je mlad, neizživljen / pesnikov talent je ostal neizživljen / neizživljena ljubezen / neizživljena telesna moč ♪
- nèkalív tudi nèkaljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni kaliv: nekalivo seme ♪
- nekaljiv gl. nekaliv ♪
- nèkaznív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni kazniv: nekaznivo ravnanje ♦ jur. nekaznivo dejanje ♪
- nèkaznívost -i ž (ȅ-í) jur. dejstvo, da je kaj nekaznivo: nekaznivost dejanja ♪
- nèkomunikatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni komunikativen: nekomunikativna poezija / ekspr. nekomunikativni ljudje ♪
- nèkomunikatívnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nekomunikativnega: problem nekomunikativnosti v znanosti / ekspr. nekomunikativnost med ljudmi ♪
- nèkonspiratíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni konspirativen: nekonspirativno delovanje ♪
- nèkonstruktíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni konstruktiven: nekonstruktivni pogovori; nekonstruktivna kritika ♪
- nèkrív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni kriv (česa): nekriv obdolženec; biti nekriv; sam.: imeli so ga za nekrivega ♪
- nèkrívda -e ž (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od krivde: dognati, dokazati nekrivdo / bil je prepričan o njegovi nekrivdi; občutek nekrivde / svet krivd in nekrivd ♪
1.073 1.098 1.123 1.148 1.173 1.198 1.223 1.248 1.273 1.298