Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (1.123-1.147)



  1.      nastavljív  -a -o prid. ( í) teh. ki se (lahko) nastavi: klešče z nastavljivimi čeljustmi; nastavljiva zaslonka
  2.      našív  -a m () nav. mn., redko našitek: obleka z bogatimi našivi / oficirski našivi
  3.      našívek  -vka m () nav. mn., redko našitek: obleka z belimi našivki
  4.      nativízem  -zma m () filoz. filozofska smer, po kateri so nekatere predstave, nekateri pojmi človeku prirojeni
  5.      navdušljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se (hitro) navduši: je navdušljiv človek / biti navdušljivega značaja
  6.      nazív  -a m () 1. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo a) dejavnost, položaj v delovni organizaciji, na delovnem mestu: ima naziv knjigovodja / poklicni, položajni nazivi b) višjo, visoko stopnjo izobrazbe; naslov: podeliti naziv doktorja znanosti / dobiti, doseči doktorski naziv c) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naziva guverner, predsednik / dati, dobiti plemiški naziv; vladarski naziv / publ. biti izvoljen v naziv znanstvenega svetnika za znanstvenega svetnika č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naziv; naziv za odraslega moškega / nagovoriti koga z nazivom tovariš 2. ime: napisati naziv podjetja / slovenski naziv kraja / naziv blaga / napisati naziv in naslov prejemnika ime in priimek
  7.      nazívati  -am nedov. (í) knjiž. 1. naslavljati, nagovarjati: nazivali so ga gospod, star. z gospodom 2. imenovati, reči: nazivali so ga filozof; ponekod nazivajo ta prostor hiša / nazivali so ga kar po imenu klicali
  8.      nazíven  -vna -o prid. () elektr. določen, potreben za normalno delovanje določene naprave, priprave: nazivni tok; nazivna moč, napetost / nazivna vrednost, zmogljivost ♦ avt. nazivno število vrtljajev; strojn. nazivna mera imenska mera
  9.      naživéti se  -ím se dov., nažível se; nažívljen, naživét (ẹ́ í) ekspr. v življenju doseči veliko mero: naživel se je
  10.      nèaktíven  -vna -o prid. (-) ki mu manjka aktivnosti, dejavnosti: neaktiven član skupnosti; odbor je preveč neaktiven ◊ ekon. neaktivni denar denar, ki začasno ni v prometu; kem. neaktivni plin inertni plin
  11.      nèaktívnost  -i ž (-) lastnost neaktivnega človeka: neaktivnost članov / delo ni napredovalo zaradi njegove neaktivnosti / prepustil se je malodušnosti in neaktivnosti
  12.      nèberljív  -a -o prid. (- -í) nečitljiv: podpis je neberljiv / ekspr. roman se ji je zdel dolgočasen, neberljiv
  13.      nèbivajóč  tudi nèbivajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki ne biva, ne obstaja: merilo bivajočih in nebivajočih stvari; sam.: zaznavanje nebivajočega
  14.      nèbívanje  -a s (-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bivanja, obstajanja: odločiti se za bivanje ali nebivanje; pojem nebivanja
  15.      nècivilizíran  -a -o prid. (-) ki ni civiliziran: necivilizirani kraji; necivilizirana dežela; necivilizirana ljudstva / ekspr. to je popolnoma neciviliziran človek
  16.      nèčitljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da brati: podpis je nečitljiv; nekatere strani v knjigi so že tako obledele, da so nečitljive / ekspr. ima zelo nečitljivo pisavo
  17.      nèčitljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nečitljivega: nečitljivost podpisa / ekspr. nečitljivost pisave
  18.      nèdeljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne sme deliti: nedeljiva celota, enota; nedeljivo ozemlje ♦ mat. nedeljivo število število, ki se ne da brez ostanka deliti s kakim drugim številom
  19.      nèdeljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nedeljivega: nedeljivost celote, snovi; nedeljivost ozemlja, posestva
  20.      nèdoganljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki se ne da dognati: stvar je nedoganljiva; nedoganljiva dejstva // nerazumljiv, nedojemljiv: njegova poezija nam je precej nedoganljiva
  21.      nèdoganljívost  -i ž (-í) knjiž. lastnost, značilnost nedoganljivega: nedoganljivost resnice / nedoganljivost umetnine
  22.      nèdojemljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da dojeti: nedojemljiva poezija; nedojemljiva stvar / knjiž., ekspr. preleteti nedojemljive daljave zelo velike
  23.      nèdojemljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nedojemljivega: nedojemljivost njegove poezije je bralce odbijala
  24.      nèdokazljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da dokazati: nedokazljiva domneva, trditev
  25.      nèdoločljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da določiti: zgodovinsko nedoločljiv pojav / predmet nedoločljive barve

   998 1.023 1.048 1.073 1.098 1.123 1.148 1.173 1.198 1.223  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA