Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Iv (11.048-11.072) 
- nevrón -a m (ọ̑) anat. živčna celica z vsemi svojimi izrastki: prenos dražljajev opravljajo nevroni; nevroni možganov ♪
- nevropát -a m (ȃ) med. kdor ima bolezen perifernega živčevja: rehabilitacija nevropatov ♪
- nevropatíja -e ž (ȋ) med. bolezen perifernega živčevja: zdraviti nevropatijo ♪
- névropatologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju živčnih bolezni: razvoj nevropatologije ♪
- névropsihiatríja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o živčnih, duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj nevropsihiatrije; specializacija iz nevropsihiatrije ♪
- nevróza -e ž (ọ̑) med. živčna bolezen duševnega izvora brez organskih okvar: imeti nevrozo / srčna, tesnobna nevroza / organska nevroza nevroza notranjih organov s funkcionalnimi motnjami; pren. družbena nevroza ♪
- nèvšéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) star. ki (komu) ni všeč, ne ugaja: že na prvi pogled jim je bil nevšečen / okus te jedi ji je bil nevšečen; to delo mu je nevšečno / mnogo deklet je še bolj nevšečnih od nje neprivlačnih, neprikupnih nèvšéčno prisl.: stvar se je nevšečno končala; nevšečno opazovati / v povedni rabi zelo nevšečno mi je, da vam moram sporočiti to novico ♪
- nevtrálen -lna -o prid., nevtrálnejši (ȃ) 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče // ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju // ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva 4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov /
nevtralna reakcija ● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva ◊ agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb ♪
- nevtralizácija -e ž (á) glagolnik od nevtralizirati: nevtralizacija države / nevtralizacija diverzantske skupine / nevtralizacija kisline z bazo ♪
- nevtralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da kdo, kaj v mednarodnih odnosih ni vključen v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralizirati državo / nevtralizirati pas med vojskujočima se državama 2. publ. napraviti neškodljivo, nenevarno: nevtralizirali so skupino diverzantov / treba je bilo nevtralizirati vpliv sovražnikove propagande 3. narediti, da kaj s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: živo rdečo barvo nevtralizirati z belo ∙ ekspr. njegovo jezo je nevtralizirala s pomirljivimi besedami zmanjšala, ublažila 4. kem. napraviti, da kaj ni bazično niti kislo: lug nevtralizira kislino; kisline in lugi se med seboj nevtralizirajo ◊ agr. nevtralizirati tla nevtralizíran -a -o: nevtraliziran pas ozemlja; nevtralizirana kislina ♪
- nevtríno -a m (ȋ) fiz. osnovni delec brez električnega naboja in brez mase: nevtrino nastane pri radioaktivnem razpadu ♪
- nevzdŕžema prisl. (ȓ) knjiž. 1. neprenehoma: topovi grmijo nevzdržema; nevzdržema pada dež 2. nezadržno, neustavljivo: nevzdržema propadati, rasti, slabeti ♪
- nèvzdŕžen -žna -o prid., nèvzdŕžnejši (ȅ-r̄) 1. ki se ne da vzdržati, prenesti: nevzdržne bolečine ima; nevzdržna vročina / lakota je postajala nevzdržna / ekspr. bili so resnično nevzdržni časi hudi // ekspr. neprimeren, slab: njegov položaj je nevzdržen; nevzdržne stanovanjske razmere; nevzdržno stanje cest / razlike v cenah so nevzdržne zelo velike 2. nav. ekspr. s katerim se ne da soglašati, strinjati: nevzdržni nazori; znanstveno nevzdržne trditve; njegovo stališče je nevzdržno 3. star. nezadržen, neustavljiv: grozi mu nevzdržen propad ● star. biti nevzdržen v jedi in pijači nezmeren nèvzdŕžno prisl.: nevzdržno ga boli glava; nevzdržno drseti navzdol / v povedni rabi odšel je od doma, ker je bilo nevzdržno ♪
- nèvzhájan -a -o prid. (ȅ-á) ki ni vzhajan: nevzhajan kruh / pecivo iz nevzhajanega testa ♪
- neworleanški tudi neworleanski -a -o [prva oblika njúórli(e)n-; druga oblika njúorleán-] prid. (ȗ-ọ̑; ȗ-ȃ) nanašajoč se na New Orleans: neworleanški prebivalci ♦ muz. neworleanški jazz jazz v prvem obdobju ♪
- nèzabáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni zabaven: igra je bila dolgočasna, nezabavna / ekspr.: stvar ni tako nezabavna, kakor je videti na prvi pogled; življenje na vasi niti ni bilo nezabavno ♪
- nèzacéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni zaceljen: rana je še nezaceljena; pren. brskati po nezaceljenih ranah svojega življenja ♪
- nèzadôstnost -i ž (ȅ-ó) 1. lastnost, značilnost nezadostnega: nezadostnost dokazov, razlag 2. knjiž. neprimernost, pomanjkljivost: nezadostnost znanstvene metode / notranja nezadostnost avtorjevega dela ♪
- nèzadovóljstvo -a s (ȅ-ọ̑) stanje nezadovoljnega človeka: svoje nezadovoljstvo je kazal s čemernim obrazom / nezadovoljstva z neurejenimi razmerami ni skrival / nezadovoljstvo med ljudmi je naraščalo; odlok je vzbudil splošno nezadovoljstvo ♪
- nèzadŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄) 1. ki se ne da zadržati, ustaviti: nezadržen pohod sovražnika; nezadržen razvoj industrije; nezadržna sila / popadel ga je nezadržen smeh / knjiž. nezadržna želja ga je gnala v domovino 2. knjiž., ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nezadržna moč zvestobe; to je bilo zanj nezadržno doživetje nèzadŕžno prisl.: nezadržno drveti, prodirati, se stopnjevati; biti nezadržno ambiciozen ♪
- nèzadrževán -a -o prid. (ȅ-á) ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: nezadrževan izbruh strasti ♪
- nèzaslíšan -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je nezaslišan uspeh; nezaslišana lepota; to je res nezaslišana malomarnost; nezaslišana žalitev; pojavilo se je nezaslišano število udeležencev / tam so nezaslišane cene zelo visoke / to je bila zanje nezaslišana novost; nezaslišano odkritje // nenavaden, čuden: takrat so se godile nezaslišane stvari; denar je dobil nazaj po nezaslišanem naključju // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nezaslišan lenuh ● redko to je nezaslišan človek nemogoč, grozen nèzaslíšano 1. prislov od nezaslišan: nezaslišano ga boli glava; nezaslišano bogat pridelek; nezaslišano lepa povest 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža začudenje, ogorčenje: to je nezaslišano / v medmetni rabi nezaslišano, jaz da sem kriv ♪
- nèzaščíten -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zaščiten: najemniki so bili nezaščiteni / pred mrazom nezaščitene rastline so pozeble nezavarovane / nezaščiten vhod v trdnjavo nezavarovan ♦ lov. nezaščitena divjad ♪
- nèzaúpen -pna -o prid. (ȅ-ū) nezaupljiv: tvoj brat je zelo nezaupen človek; čedalje bolj nezaupen postaja do nje / če bi vedel, koliko je že narejenega, ne bi bil več tako nezaupen ne bi več dvomil / opazil je njegov nezaupni pogled boječi, preplašeni nèzaúpno prisl.: nezaupno mu je pogledal v obraz ♪
- nèzaúpnost -i ž (ȅ-ū) 1. nezaupljivost: prirojena nezaupnost mu je preprečevala vključevanje v družbo 2. nezaupanje: njegova nezaupnost me je žalila; medsebojna nezaupnost ♪
10.923 10.948 10.973 10.998 11.023 11.048 11.073 11.098 11.123 11.148 
