Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (10.851-10.875)


  1.      nèposrédnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neposrednega: neposrednost tujih vplivov je dokazana / živa, ljudska neposrednost / neposrednost njegovega članka jih je presenetila / predstavo je režiser oblikoval z veliko neposrednostjo ♪
  2.      nèpotvórjen  -a -o prid. (ȅ-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena ● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega ♪
  3.      nèpoučèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav ♪
  4.      nèpoučênost  -i ž (ȅ-é) stanje nepoučenega človeka: krivico so mu storili zaradi nepoučenosti / presenetila ga je nepoučenost teh ljudi ♪
  5.      nèpovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. slab, nezadovoljiv: nepovoljen izid tekmovanja; nepovoljne gospodarske razmere / nepovoljne ocene / dobiti nepovoljen odgovor negativen, odklonilen nèpovóljno prisl.: nepovoljno vplivati / zastar. nepovoljno izobražen nezadostno ♪
  6.      nèpovráten  -tna -o prid. (ȅ-ā) ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepovratni časi, trenutki; nepovratna preteklost ∙ knjiž., redko nepovratni kraji zelo oddaljeni; vznes. odšli so na nepovratno pot umrli so nèpovrátno prisl.: nepovratno miniti, oditi ♪
  7.      nèpovrátnost  -i ž (ȅ-ā) nepovrnljivost: minljivost in nepovratnost časa / knjiž. izgubiti se v nepovratnost ♪
  8.      nèpovŕnjen  -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni povrnjen: nepovrnjeni stroški / nepovrnjene žaljivke ♪
  9.      nèpozáben  -bna -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki se ne da pozabiti: nepozaben dogodek, kraj, vtis; dolgo je žaloval za svojo nepozabno materjo nèpozábno prisl.: doživetje se mi je nepozabno vtisnilo v spomin; to so bili nepozabno lepi dnevi zelo lepi ♪
  10.      nèpoznàn  in nèpoznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á) 1. ki ni poznan: dozdaj nepoznani problemi; nepoznana groza; nova, še nepoznana ljubezen / nepoznano življenje / roman nepoznanega pisatelja nepomembnega 2. star. neznan: hodil je po nepoznanih krajih; poznani in nepoznani ljudje; to nam je nepoznano; sam.: srečanje z nepoznanimi ♪
  11.      nèpoznánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznanja: nepoznanje resničnih vzrokov ga je privedlo do napačne presoje; nepoznanje zakonov in odredb / tako mnenje je izviralo iz nepoznanja razmer ♪
  12.      nèpoznávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznavanja: nepoznavanje položaja in razmer; nepoznavanje stvari, sveta, življenja; nepoznavanje zakonov ne opravičuje njegovega dejanja ♪
  13.      nèpozóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka pozornosti: biti nepozoren do staršev // nepazljiv: nepozorni gledalci so to podrobnost prezrli / knjiž. nepozorno poslovanje malomarno ♪
  14.      nèpozórnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nepozornega človeka: njegova nepozornost do matere // nepazljivost: nepozornost poslušalcev je predavatelju jemala pogum ♪
  15.      nèpožét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni požet: nepožeto žito / stopal je počasi med nepožetimi njivami ♪
  16.      nèpravílnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepravilnega: nepravilnost rasti / nepravilnost postopka, ravnanja // evfem. napaka, pomanjkljivost: na stavbi so odkrili precej nepravilnosti; odpraviti nepravilnosti v poslovanju / v članku so razne nepravilnosti neresnične, netočne navedbe ♪
  17.      nèprebáven  -vna -o prid. (ȅ-á) neprebavljiv: neprebavna hrana, snov / neprebavno čtivo ♪
  18.      nèpredírnost  -i ž (ȅ-ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost nepredirnega: nepredirnost megle jih je zelo ovirala / obraz, skrivnosten v svoji nepredirnosti ♪
  19.      nèpregíben  -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni pregiben: nepregibna lutka / nepregibni sklepi negibljivi ♦ lingv. nepregibne besedne vrste ♪
  20.      nèprekínjen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni prekinjen: praznovali so dvajsetletnico njegovega neprekinjenega umetniškega delovanja; neprekinjeno delovno razmerje / neprekinjeni delovni čas ♦ avt. neprekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati 2. publ. nenehen, neprestan: neprekinjen ropot mu je hromil živce; potrebna je neprekinjena budnost, pozornost nèprekínjeno prisl.: neprekinjeno delati več ur; razstava je odprta neprekinjeno od osmih zjutraj do šestih zvečer ♪
  21.      nèprekoráčen  -čna -o prid. (ȅ-ȃ) neprekoračljiv: neprekoračna razpoka / neprekoračna vsota ♪
  22.      nèpremíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen ♪
  23.      nèpremíčnost  -i ž (ȅ-ȋ) 1. lastnost, značilnost nepremičnega: nepremičnost stvari / knjiž. nepremičnost usode nespremenljivost 2. knjiž., ekspr. nedejavnost: dreveneti v mrtvi nepremičnosti; toga nepremičnost ♪
  24.      nèpremíšljenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepremišljenega človeka: vsega je kriva njegova nepremišljenost / početi nepremišljenosti ♪
  25.      nèpremósten  in nèpremôsten -tna -o prid. (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) star. nepremostljiv: nepremostne ovire / nepremostno nasprotje ♪

   10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926 10.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA