Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (10.673-10.697)


  1.      nèenôtnost  -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost neenotnega: neenotnost učnega načrta slabo vpliva na uspeh / neenotnost mnenj, pogledov ♪
  2.      nèevidentíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni evidentiran: neevidentirano gradivo / neevidentirane zaloge živil ♪
  3.      néga  -e ž (ẹ́) 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) otroka: dojenček ima skrbno nego / materinska nega b) bolnika: zbolel je in potrebuje nego / dati bolnika v domačo nego oskrbo / zdravniška nega / žival je poginila kljub skrbni negi 2. glagolnik od negovati: nega dojenčka / nega kože, las, ustnic / redna kozmetična nega / nega drevja / nega govornega izraza ◊ agr. nega vina dela, opravila, s katerimi se preprečujejo bolezni in pomanjkljivosti vina; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja ♪
  4.      negácija  -e ž (á) 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo ◊ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi ♪
  5.      nègalánten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka galantnosti, ljubeznivosti: neprijazen, negalanten človek je / ima čudne, negalantne navade ♪
  6.      nègíben  -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje // ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi ● pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono nègíbno prisl.: negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj ♪
  7.      nègíbnost  -i ž (ȅ-í) stanje negibnega: sunkovito se je zravnal in iztrgal iz negibnosti / daljša negibnost bolnikov kvarno vpliva na delovanje notranjih organov / negibnost prsta / ekspr. živeti v leni negibnosti / ekspr. duhovna, miselna negibnost ljudi ♪
  8.      negírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izjavljati, dokazovati a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo 2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost negírati se nasprotovati si, izključevati se: ti dve dejstvi se negirata ♪
  9.      nègnojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni gnojen: negnojena njiva, zemlja ♪
  10.      négo  in nego vez. (ẹ̑) 1. star. kakor a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš 2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen: ni ga mogoče videti nego ponoči 3. zastar., v protivnem priredju ampak: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj ♪
  11.      nègotòv  -óva -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki ni gotov: negotov izid; negotova rešitev / podatki so precej negotovi; negotova znamenja nosečnosti / živeti v negotovih časih; njegov položaj je zelo negotov / njen glas je bil drhteč in negotov; bližal se je z negotovimi koraki; ima negotov nastop ∙ publ. bil je zelo previden, ker (si) je bil uspeha negotov ni bil prepričan o uspehu; bila je še vedno negotova, kaj naj stori ni vedela nègotóvo prisl.: negotovo hoditi, odgovoriti, priznati ♪
  12.      nègotóvost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost negotovega: negotovost položaja / med vojno so bili, živeli v negotovosti; mučna negotovost; občutek negotovosti / vprašati z negotovostjo ∙ publ. iti v negotovost v negotovo, nejasno prihodnost; dolgo časa ga je pustil v negotovosti mu ni dal dokončnega odgovora na prošnjo, vprašanje ♪
  13.      negovánec  -nca m (á) človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk // ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu ♪
  14.      negovánka  -e ž (á) ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: rad bi si ogledal, kako rastejo tvoje negovanke ♪
  15.      nehánje  -a s (ȃ) ekspr. življenje, delo, prizadevanje: vse njegovo nehanje se mu je zdelo nekoristno; njegovo dosedanje nehanje / vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom ♪
  16.      néhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / redko brezskrbno veselje je nehalo se je končalo // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom 2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila ● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive néhati se raba peša končati se: pouk se je že nehal; vsaka stvar se kdaj neha; naše veselje se je nehalo / tam se gozd neha ● se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha ♪
  17.      nehávati  -am nedov. (ȃ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: nehava ga sovražiti b) publ., z orodnikom: počasi nehavamo z delom nehavamo delati c) elipt.: dež že nehava / beri, kaj bi nehaval nehávati se raba peša končevati se: vse se je nehavalo brez sklepov / tu se nehavajo Alpe ♪
  18.      nèhigiéničen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni higieničen: živi v nehigieničnih razmerah / imajo zelo nehigienično stanovanje ♪
  19.      nèhomogén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom ♦ mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj ♪
  20.      nèhôten  -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) 1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja ♦ anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje 2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nèhotèn: mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji ♪
  21.      nehováti  -újem nedov. (á ȗ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje mineva ● zastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd ♪
  22.      nèinformíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni informiran: neinformirana javnost / za neinformiranega bralca problem v članku ni razumljiv ♪
  23.      nèinformíranost  -i ž (ȅ-ȋ) neobveščenost, nepoučenost: posledice neinformiranosti / neinformiranost kolektiva o gospodarskem stanju delovne organizacije ♪
  24.      nèinteligénten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki mu manjka inteligentnosti, inteligence: njegova mati je bila preprosta, vendar ne neinteligentna ženska / neinteligentna žival / zastavil mu je precej neinteligentno vprašanje ♪
  25.      nèizbrísen  -sna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se ne da izbrisati: neizbrisne črte / okovi so mu vtisnili neizbrisne sledove; neizbrisno znamenje časa / ekspr. tista leta so mu ostala v neizbrisnem spominu ni jih pozabil; pren. trpljenje je vtisnilo njenemu življenju neizbrisen pečat // nepozaben: neizbrisen dogodek, vtis nèizbrísno prisl.: neizbrisno si vtisniti v spomin ♪

   10.548 10.573 10.598 10.623 10.648 10.673 10.698 10.723 10.748 10.773  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA