Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iv (1.048-1.072)


  1.      mívka  -e ž (ȋ) zelo droben naplavljen pesek: kamenje se drobi v pesek in mivko; rečno dno pokriva plast mivke ♪
  2.      mívkast  -a -o prid. (ȋ) pokrit z mivko: pot je bila mivkasta; mivkasto jezersko dno ♪
  3.      mlezívo  -a s (í) agr. kravje mleko prve dni po porodu: mlezivo je posesal teliček; delati skuto iz mleziva ♦ biol. izloček mlečne žleze ob koncu nosečnosti in takoj po porodu ♪
  4.      mlívka  -e ž (ȋ) zastar. mivka: hoditi po mokri mlivki ob Savi ♪
  5.      močljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da (z)močiti, (raz)topiti: sredstvo uporabljamo kot prašivo in močljiv prašek ♪
  6.      módus vivéndi  módusa vivéndi m (ọ̑-ẹ̑) knjiž. odnos, ki omogoča sožitje: doseči, najti modus vivendi ♦ jur. dogovor med državami o začasni ureditvi medsebojnih odnosov ♪
  7.      molčljív  -a -o [u̯č] prid. (ȋ í) molčeč, molčečen: molčljiv človek / njena molčljiva narava / za to delo mora biti človek predvsem zanesljiv in molčljiv ♪
  8.      molčljívec  -vca [u̯č] m (ȋ) redko molčečnež, molčečnik: velike skrbi so napravile iz njega čemernega molčljivca ♪
  9.      molčljívost  -i [u̯č] ž (í) molčečnost: alkohol mu je pregnal molčljivost / zanesel se je na njegovo molčljivost ♪
  10.      molívec  -vca m (ȋ) rel. kdor moli: duhovnik blagoslovi molivce; zategli, enakomerni glasovi molivcev / prvi molivec kdor vodi molitev ♪
  11.      molívka  -e ž (ȋ) rel. ženska, ki moli: zadnja molivka je zapustila cerkev ♪
  12.      motív  -a m (ȋ) 1. kar povzroča kako dejanje, ravnanje; nagib, spodbuda: kaj je bil prvi motiv, da si se odločil za ta študij; več motivov žene ljudi v gore; podtikajo mu osebne motive pri tem koraku; gonilni, nizkotni, politični motiv; raziskovati motiv za uboj / iz kakšnih motivov si se odločil za ta študij / motivi njegovega dejanja 2. osnovna tematska prvina umetniškega dela: motiv ni slab; v ornamentih se motiv ponavlja; kakšen motiv boš izbral za naslednje svoje delo; motiv morja; motiv iz narave; izbira motivov / baladni, nabožni, pravljični, zimski motiv; glasbeni motiv ◊ jur. motiv obrazložitev, utemeljitev; lit. vodilni motiv namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; psih. motiv sila, ki pripravi človeka k določeni dejavnosti in mu omogoča, da pri tej dejavnosti vztraja, jo dokonča ♪
  13.      motivácija  -e ž (á) glagolnik od motivirati: duševne, seksualne motivacije dejanj; motivacija ravnanja, učenja / motivacija za delo / odpovedali so mu službo z motivacijo, da so ukinili delovno mesto ◊ jur. motivacija obrazložitev, utemeljitev; lit. motivacija dejanja prikaz motivov za ravnanje oseb v literarnem delu ♪
  14.      motivacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na motivacijo: gledati psihološke pojave z motivacijske strani / motivacijsko sredstvo za učenje motivacíjsko prisl.: to delovno mesto je motivacijsko zelo revno ♪
  15.      motíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na motiv: z novo zbirko je razširil motivni krog pesniškega sveta; motivni svet slik / motivna novost ♦ filat. motivna zbirka zbirka znamk z določenim motivom; zool. motivno petje ptičje petje, sestavljeno iz več elementov motívno prisl.: motivno je posegel v preteklost; njegovo delo je motivno in izrazno novo ♪
  16.      motívičen  -čna -o prid. (í) motiven: motivična pestrost, preprostost skladbe, pesniške zbirke; motivično bogastvo / motivični viri motívično prisl.: motivično so njegovi spisi v zvezi z Dolenjsko ♪
  17.      motívika  -e ž (í) navadno s prilastkom motivi: glasbena motivika; socialna, vojna motivika; njegova motivika je raznovrstna; problem mladosti v motiviki Ivana Cankarja; motivika panjskih končnic / kakšne so pesmi po motiviki ♪
  18.      motivíranost  -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost motiviranega: proučevati motiviranost za učenje / skrbeti za motiviranost ljudi pri delu / materialna motiviranost 2. kar utemeljuje kako dejanje: najti motiviranost za zločin ♪
  19.      motivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. navesti vzrok kakega dejanja, ravnanja, utemeljiti: motivirati odpust z dela; motivirati vlogo, zahtevo; prošnjo sem motiviral s tem, da bom odšel kmalu v pokoj / pisatelj je prepričevalno motiviral junakovo dejanje 2. publ. spodbuditi, navdušiti: izboljšani delovni pogoji so zelo motivirali delavce; pravilno sestavljeni učni načrti motivirajo učence za šolsko delo motivíran -a -o: motivirano dejanje, ravnanje; uboj je motiviran z nizkotnimi nagibi ♪
  20.      motívnost  -i ž (ȋ) motivi, motivika: motivnost njegovih del je zajeta v glavnem iz kmečkega življenja / njegove pesmi so raznovrstne po motivnosti ♪
  21.      mrazljív  -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. ki povzroča občutek mraza: mrazljiva noč; stopiti v mrazljivo vodo; mrazljivo in nestalno vreme / mokre, mrazljive veje / mrazljiva drhtavica, znojnost mrazljívo prisl.: mrazljivo ga je streslo po vsem telesu ♪
  22.      mrvljív  -a -o prid. (ȋ í) redko drobljiv: mrvljiv kruh ♪
  23.      mudljív  -a -o prid. (ȋ í) redko počasen, obotavljiv: mudljiva ženska mudljívo prisl.: pomlad je v te kraje prihajala mudljivo ♪
  24.      mudljívec  -vca m (ȋ) redko počasnež, obotavljavec: opisati lik vojaka mudljivca / zastar. naložiti globo mudljivcu zamudniku ♪
  25.      múltivibrátor  -ja m (ȗ-ȃ) elektr. naprava za proizvajanje sunkovite, enakomerno se spreminjajoče električne napetosti: proizvajanje visokih tonov z multivibratorji ♪

   923 948 973 998 1.023 1.048 1.073 1.098 1.123 1.148  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA