Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Iska (2.124-2.148)


  1.      rézati  réžem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s pritiskanjem, potegovanjem z ostrim predmetom, rezilom a) delati kose, dele: rezati blago; rezati kovino; rezati kruh, meso; rezati z nožem, s škarjami; ročno, strojno rezati / rezati na krhlje, rezine; rezati počez, podolgem / plug reže in obrača zemljo / nepreh. kosa dobro reže; nož reže na obe strani / ekspr. ladja reže valove; lastovica s krili reže zrak b) odstranjevati: rezati poganjke, veje; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro / rezati dlake, nohte c) oblikovati, delati: rezati kvadrate iz pločevine; rezati podobe v les, linolej / rezati zobotrebce; začela je rezati obleko krojiti 2. odstranjevati spolne žleze; skapljati: rezati bika; prašiča bo treba dati rezat 3. ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: naramnice nahrbtnika me režejo; verige so ga rezale v zapestja; očala režejo za ušesi // povzročati neprijeten, pekoč občutek zaradi nizke temperature: voda je kar rezala / mraz reže do kosti zelo, hudo je mraz; brezoseb. noč je bila mrzla, da je rezalo v lica // povzročati neugodje, bolečino: njegove besede so nam rezale srce; stokanje ranjencev nam je rezalo živce / v prsih me nekaj reže 4. ekspr. prekinjati določeno stanje: kriki režejo tišino / avtomobilski žarometi so rezali temo 5. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj: železniška proga reže pobočje; potok je podolgem rezal dolino 6. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, premikati se: rezala sta jo proti morju; parnik jo je rezal z vso hitrostjo; rezati jo peš 7. ekspr. peti, igrati (na glasbilo): godba je rezala koračnice; pevci so rezali same vesele pesmi ● ekspr. vino reže je rezno, rezkega okusa; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. jutri jo bodo rezali operirali; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; pog. z avtom rezati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; publ. rezati proračun omejevati, zmanjševati; žarg., igr. rezati z adutom, s tarokom prevzemati vzemke z adutom, s tarokom; nar. vzhodno oče ga je rezal s palico tepel, pretepal; pog. zmeraj ga ven reže rešuje iz neprijetnega, zapletenega položaja ◊ agr. rezati krompir za seme tako, da ima vsak del eno ali več očes; rezati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti; rezati na čep; teh. rezati s plamenom režóč -a -e: sklanjala se je nad mizo, s škarjami režoč blago; režoče orodje rézan -a -o 1. deležnik od rezati: žival je rezana; poševno rezano blago / rezani kamen obdelan v obliki kvadra; v pasu rezana obleka krojena iz dveh delov, zgornjega in spodnjega; rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo ♦ les. rezani furnir furnir, izdelan z rezanjem klade s furnirskim nožem; šport. rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga 2. ekspr. oblikovan: lepo rezan nos / pravilno rezan obraz s pravilnimi potezami ♪
  2.      rezêrven  -vna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na rezervo: dati si delati rezervne ključe; s seboj je vzel nekaj rezervne obleke in perila; rezervno gorivo / v sobi so namestili še rezervno ležišče dodatno / rezervni bataljon; rezervne transportne enote / rezervni igralec 2. ki je namenjen za zamenjavo česa izrabljenega, pokvarjenega, nadomesten: rezervni deli; rezervno kolo; rezervno sidro ladje ◊ bot. rezervni škrob škrob, ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih; ekon. rezervni sklad del dohodka delovne organizacije za poravnavo mogočih izgub; tekst. rezervni tisk tekstilni tisk, pri katerem se s tiskanjem mehanskih ali kemičnih sredstev prepreči obarvanje blaga na določenih mestih; voj. rezervni oficir oficir, ki ni več v aktivni vojaški službi; rezervna sestava vojaški obvezniki po odsluženju vojaškega roka, po prenehanju aktivne vojaške službe ♪
  3.      rezón  -a m (ọ̑) knjiž. smisel, upravičenost, razlog: to pripovedništvo je našlo svoj rezon v iskanju nove moralne podobe človeka; prim. raison d'être ♪
  4.      režíja  -e ž (ȋ) 1. umetniško oblikovanje izvedbe dramskega, filmskega dela, radijske, televizijske oddaje: pripravljati režijo; dobiti nagrado za režijo; pomagati pri režiji; dobra, slaba režija; režija nove slovenske drame / filmska, gledališka režija; asistent režije pomočnik glavnega režiserja filma; tajnica režije / režija proslave / delo bodo uprizorili v režiji znanega režiserja 2. žarg., rad. prostor v radijskem, televizijskem centru z napravami za radijsko, televizijsko režijo; režijski prostor: iz režije so dali znak za začetek snemanja 3. žarg., ekon. stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; splošni stroški: zmanjšati režijo; imeti nizko, visoko režijo / družbena režija stroški za zadovoljevanje splošnih družbenih in skupnih potreb // delo, ki ni neposredno povezano s proizvodnjo: razmerje med režijo in normiranim delom 4. žarg. upravno, pisarniško poslovanje: režija mora postati bolj učinkovita / delavci v režiji ● ekspr. zidati hišo v lastni režiji z lastnimi sredstvi in delavci ♪
  5.      ríba  -e ž (í) 1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / poljud. kit je največja morska riba morski sesalec 2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo 3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba // meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko ● ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi ◊ astr. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli ♪
  6.      ríbiški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ribiče ali ribištvo: ribiška vas / ribiški čoln; ribiški čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev rib, navadno poklicno; ribiški pribor; ribiški škornji nepremočljivi škornji, ki segajo čez koleno, do pasu; ribiški turizem; ribiška družina; ribiška ladja, mreža; ribiška palica palica z vrvico in kolescem ∙ ekspr. nasmehnila se mu je ribiška sreča ulovil je veliko rib ♦ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe; rib. ribiški vozli vozli, ki se uporabljajo pri vezavah vrvice; (ribiška) vrvica; (ribiško) kolesce na ribiško palico pritrjena priprava za odvijanje in navijanje vrvice; sam.: ekspr. ta je pa ribiška to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno ♪
  7.      ríbnica  -e ž (ȋ) star. ribiška palica: loviti z ribnico ♪
  8.      ríbniški 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ribničane ali Ribnico: pojoča ribniška govorica / nekdaj ribniški krošnjarji; ribniški lončarji, rešetarji / ribniška krošnja nekdaj krošnja za prenašanje suhe robe / ribniške zgodbe šaljive, hudomušne zgodbe o Ribničanih ♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek ♪
  9.      ríbniški 2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ribnik: ribniška voda / ribniške ribe ♪
  10.      ribolóvka  -e ž (ọ̑) knjiž. ribiška ladja: ribolovke se že vračajo v pristanišče ● knjiž. vidra je dobra ribolovka dobro lovi ribe ♪
  11.      rímskokatóliški  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na katoličane zahodnega obreda: rimskokatoliška vera / rimskokatoliška cerkev ♪
  12.      ríniti  -em nedov. (í ȋ) 1. s silo, sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: deček je voziček vlekel, ženska pa rinila; pomagati riniti; riniti kolo navkreber / vsi so rinili, pa se avtomobil ni premaknil 2. s prislovnim določilom s silo, sunki (od zadaj) spravljati a) na drugo mesto, v drug položaj: riniti koga k vratom, proti mizi; riniti zaboj čez prag; tisti za hrbtom so me rinili naprej b) z določenega mesta, položaja: riniti koga od sebe, s klopi / buldožer rine sneg pred seboj / kot opozorilo na vratih rini c) kam sploh: riniti polena pod kotel; riniti ključ v ključavnico; dojenček si rine pest v usta / riniti z roko v žep // ekspr., navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: riniti sina v medicino; riniti koga v zakon 3. ekspr., s prislovnim določilom prodirati iz česa ali v kaj: lopate rinejo v zemljo / bilke, gobe rinejo iz tal; zob že rine iz čeljusti 4. ekspr. vsiljivo, sovražno približevati se komu: zgrabil je palico in rinil k meni; odganjala je otroke, ki so rinili vanjo; rinil je vanj s pištolo; umikala se je, on pa je rinil za njo 5. nav. slabš., v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: kaj rineš za menoj; tudi on je rinil za mojo sestro 6. ekspr., v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: kadar se kuja, nočem riniti vanjo; neprestano rine vame, kaj mi je; rinili so vanj, naj jim pove / riniti v koga z vprašanji // vsiljivo, zelo prijazno se vesti do koga: preveč je rinila v svoje sošolke 7. ekspr., navadno v zvezi z v nepremišljeno, trmasto se bližati čemu slabemu: ne vidi, da rine proti pogubi; riniti v nesrečo, nevarnost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu dejanja: za to stvar ne bom rinil v boj; ne rini v dolga pojasnjevanja; za vsako malenkost rine v prepir se začne prepirati 8. ekspr. hoditi, iti: spraševal sem se, zakaj rine vsak dan v kino; kam rineš v takem vremenu; pomagati ne moreš, ne rini tja / poleti vse rine na morje / mladi ljudje rinejo v mesto 9. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: kako je? Rinem; za silo, nekako še rinemo; stroški so tako veliki, da komaj rinemo ● ekspr. zmeraj rine svojo hoče uveljaviti svojo voljo; ekspr. otroci so silili k njemu, on pa jih je rinil od sebe odrival; pog., ekspr. rine jo že proti osemdesetim kmalu bo star osemdeset let; ekspr. riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kamnite hiše rinejo v breg stojijo v bregu; ekspr. gore rinejo v nebo so zelo visoke; pog. zmeraj (se) rine v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. ta človek rine v najbolj zasebne stvari se vtika, se vmešava; žarg., šol. riniti z zadostnim uspehom izdelovati; pog., ekspr. riniti koga naprej zelo si prizadevati, da bi uspel; žarg., šol. v prvih dveh letih je še nekako rinil izdeloval ríniti se s težavo se premikati v množici ljudi kam: riniti se proti izhodu; rinil sem se skozi gnečo / ljudje so se rinili proti vratom, v avtobus / kaj se pa rineš se gneteš, prerivaš // s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: riniti se skozi gosto vejevje; riniti se skozi vrata; pren., ekspr. riniti se skozi težave, življenje rínjen -a -o: žel. rinjeni vlak vlak, ki ga potiska dodatna lokomotiva na koncu vlaka ♪
  13.      ripèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) nar. pordel, zaripel: zaradi neprespanosti ripeče oči; ripeč od jeze ♦ bot. ripeča zlatica travniška rastlina z dlanastimi listi in zlato rumenimi cveti, Ranunculus acris ♪
  14.      rísba  -e ž (ȋ) 1. upodobitev česa s črtami: končati risbo; proučevati otroške risbe; zbrisati risbo na tabli; stene so pokrite z risbami; barvna, črno-bela, vrezana risba; prostoročna risba / shematična risba; risba v določenem merilu; pog. rad ima risbe tega slikarja slike, podobe // kar je temu podobno: zaradi vlage so na stropu nastajale čudne risbe / po golitvi se risba pri mačkah spremeni oblika in razporeditev različno obarvanih mest // list, na katerem je kaj narisano: oddati risbo učitelju; raztrgati risbo; rob risbe 2. um. likovna tehnika, pri kateri se upodablja zlasti z enobarvnimi črtami: uspešen je v risbi in akvarelu // delo, izdelek v tej tehniki: razstavljene risbe in bakrorezi; risba s svinčnikom, ogljem; risba v kredi / črtna risba ki je iz črt brez vmesnih tonov; lavirana risba; tonska risba ki je iz črt z vmesnimi toni ◊ strojn. delavniška risba ki prikazuje potek izdelave predmeta v delavnici; teh. tehnična risba grafični prikaz tehničnega objekta po dogovorjenih pravilih; glava risbe najvažnejši podatki o tehnični risbi na risbi sami ♪
  15.      ríti  ríjem nedov., ríl in rìl (í ȋ) 1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt rije; prašiči rijejo po blatu // delati rove, jarke, jame s čim sploh: otroci rijejo po pesku; z rokami so rili po zemlji in iskali krompir / bagra rijeta po močvirju / ekspr.: s prstom je ril po nosu; rije si po laseh in razmišlja 2. ekspr. s težavo premikati se skozi kaj ozkega, ovirajočega: vso noč so rili skozi visok sneg; riti med grmovjem; riti se skozi množico / kaj se pa riješ gneteš, prerivaš / zvončki že rijejo iz zemlje 3. ekspr. prizadevno iskati, stikati za čim: kar rijte po cunjah, saj ne boste ničesar našli; ril je po statistikah, da bi poiskal potrebne podatke; pren. kar naprej rije po spominih 4. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: komaj rijemo, tako visoke so cene; težko so rili s tako plačo 5. nar. zahodno puliti, ruvati: ženske so rile korenje, repo ● ekspr. velika skrb rije po njem ga vznemirja, muči; ekspr. vse življenje rije po knjigah študira; ekspr. pet let je ril pod zemljo in kopal premog bil rudar rijóč -a -e: prašiči so si rijoč po blatu iskali hrano ♪
  16.      rítmika  -e ž (í) 1. muz. ritmične značilnosti v skladbi: poudarjati ritmiko pri pouku petja; ritmika in melodika / latinskoameriška ritmika 2. knjiž., s prilastkom ritmične značilnosti česa sploh: ritmika dela; ritmika dneva in noči; ritmika plavanja / stavčna ritmika 3. šport. gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti: gojiti ritmiko / hoditi k ritmiki ♪
  17.      ritolíznik  -a m (ȋ) vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: ritolizniki so se mu klanjali in mu stiskali roko v pozdrav; bil je velik ritoliznik ♪
  18.      rituálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih ♪
  19.      róba  -e ž (ọ́) 1. pog. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču; blago: prodajalka hvali svojo robo; cenena roba / obleka je iz dobre robe tkanine, blaga / galanterijska roba // izdelek, pridelek sploh: te robe smo dosti pridelali; njegovi čevlji so inozemska roba 2. pog. predmeti, stvari: razdeliti obleko, obutev in drugo robo; nakradeno robo je skril na podstrešje 3. obrt., v zvezi suha roba leseni izdelki domače obrti: izdelovati, prodajati suho robo; koš suhe robe / ribniška suha roba ♪
  20.      robìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od rob1: iskati zajedo ali robič za oporo / stati na robiču nad globino ♪
  21.      robíti  in róbiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati rob: robiti krilo; robiti prte, zavese; robiti na šivalnem stroju; robiti s čipkami 2. knjiž. obdajati, obkrožati: cesto je robilo gosto grmovje; obraz mu robi brada / jutranja zarja je robila vrhove / smehljaj ji robi ustnice 3. šport. pritiskati na robove smuči: kaj pa tako robiš; robiti z notranjimi robniki 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: robiti debele, kosmate; take je robil, da jim je šlo na smeh ● pog., ekspr. ta mu jih pa robi ga ošteva; mu ostro odgovarja; zastar. robiti drevje podirati, sekati; knjiž. robiti glave sovražnikom sekati ◊ les. robiti les delati, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. robiti pločevino robíti se in róbiti se knjiž. odražati se, kazati se: hribi se robijo v ostrih obrisih róbljen -a -o: s čipkami robljen prt; robljene deske ♪
  22.      ročíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ročico: ročični držaj / ročični pogon / ročična gred gred, na kateri je ročica ♦ teh. ročični mehanizem mehanizem, katerega glavna sestavna dela sta ročica in ojnica; ročična stiskalnica stiskalnica z ročičnim mehanizmom ♪
  23.      rodbína  -e ž (í) 1. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi: njihova rodbina je že stara; ta bolezen je pogosta v njeni rodbini; zadnji potomec plemenite rodbine; član rodbine / obiskal je vso rodbino 2. zastar. družina: v ta kraj se je preselilo nekaj tujih rodbin / vzdrževati rodbino ♪
  24.      rodílniški  -a -o (ȋ) pridevnik od rodilnik: rodilniška končnica ♪
  25.      rodóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na rod: rodovne značilnosti njegovega obraza / rodovno posestvo / rodovno ime pri starih Rimljanih del imena, ki označuje rod / vzbujati v ljudeh zavest rodovne skupnosti / rodovno ime rastline, živali / rodovni poglavar; rodovna skupnost; razpad rodovne ureditve; rodovno-plemenska družba ◊ agr. rodovna knjiga rodovniška knjiga; filoz. rodovni pojem pojem, ki obsega določene vrstne pojme; zgod. rodovno plemstvo v pozni rodovno-plemenski družbi plemstvo na začetni razvojni stopnji, ko je položaj vojaških starešin postal deden ♪

   1.999 2.024 2.049 2.074 2.099 2.124 2.149 2.174 2.199 2.224  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA