Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ion (612-636)


  1.      kompákten  -tna -o prid., kompáktnejši (ȃ) 1. ki sestoji iz trdno sprijete snovi, gost: razmočena snov je manj kompaktna / kompaktna zgradba zemlje / kompaktno tekstilno blago trdno, močno 2. ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: dežela je nacionalno popolnoma kompaktna / kompaktna poseljenost s kmečkim prebivalstvom / gradijo kompaktna naselja strnjena, zaključena 3. publ. nerazcepljen, enoten: impresionisti so nastopili kot kompaktna skupina / razbiti kompaktno večino stranke 4. knjiž. zgoščen, jedrnat: kompakten tekst; kompaktna epska pripoved ◊ anat. kompaktno kostno tkivo; les. kompaktni les les, ki ni bil poprej razčlenjen in potem umetno sestavljen; masivni les kompáktno prisl.: skupina vozi kompaktno; kompaktno naseljeno prebivalstvo ♪
  2.      kompléksen  -sna -o prid. (ẹ̑) vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov; obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten, zapleten ◊ kem. kompleksna spojina spojina, ki sestoji iz več spojin ali ionov; mat. kompleksno število število, ki je vsota realnega in imaginarnega števila; šol. kompleksni pouk celostni pouk, globalni pouk kompléksno prisl.: življenje dojema kompleksno, v vsej zapletenosti in protislovnosti; na probleme je treba gledati in jih obravnavati kompleksno ♪
  3.      komponénta  in komponênta -e ž (ẹ̑; ȇ) knjiž. sestavni del, sestavina: najznačilnejša komponenta narodnosti je jezik; psihološka doživetja so sestavljena iz več komponent / publ. na nastanek umetnine vplivajo številne komponente faktorji ♦ fiz., mat. komponenta vektorja projekcija vektorja na dano smer // s prilastkom ta sestavni del glede na določeno značilnost: v njegovih delih prevladuje emocionalna komponenta; individualna in socialna komponenta vzgoje; važno vlogo ima tudi moralna komponenta ♪
  4.      kompromís  -a m (ȋ) sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih, delni sporazum: kompromis tu ni bil mogoč; skleniti kompromis; politični kompromis; kompromis med štirimi velesilami / doseči kompromis pri spornem vprašanju / ponudili so jim kompromis možnost kompromisne rešitve / slikar se je odločil za kompromis med tradicionalizmom in modernizmom // nav. slabš. popuščanje, odstopanje od svojih zahtev, načel v korist zahtev, načel drugega: to tvoje dejanje je kompromis; njegovo početje je izraz številnih kompromisov / meščanstvo je delalo kompromise s preostanki fevdalizma ● ekspr. ta človek ne pozna kompromisov je dosleden, načelen; ekspr. v teh stvareh je ravnal brez kompromisov dosledno, načelno ♪
  5.      komuníst  -a m (ȋ) član komunistične organizacije: komunisti so imeli kongres; organizirano revolucionarno delo komunistov / Zveza komunistov Jugoslavije // pristaš komunizma: komunisti so imeli vedno več ugleda ♪
  6.      komunístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na komuniste ali komunizem: mednarodno delavsko in komunistično gibanje / komunistična družba; komunistične organizacije / komunistični voditelji; sestanek predstavnikov komunističnih partij / komunistična literatura / ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije ◊ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels; Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 ♪
  7.      koncépcija  -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: z njegovo koncepcijo se je večina strinjala; neustrezna koncepcija nacionalnega vprašanja / stranki si nasprotujeta po svojih političnih koncepcijah // osnovni, temeljni načrt, zasnova: koncepcija splošne ljudske obrambe; najnovejša koncepcija razvoja gospodarstva; neustreznost zastarelih koncepcij zunanjetrgovinske strategije / jasna koncepcija drame zgradba, struktura ◊ med. zanositev, spočetje ♪
  8.      kondenzátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kondenzator: a) kondenzatorski tlak b) kondenzatorska elektrika / kondenzatorski mikrofon mikrofon, katerega kapacitivnost se pod vplivom zvočnega valovanja spreminja; kondenzatorski papir tanek izolirni papir, ki ločuje oblogi kondenzatorja; kondenzatorska baterija več kondenzatorjev, ki tvorijo funkcionalno celoto ♪
  9.      konferénca  -e ž (ẹ̑) 1. sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov: konferenca traja že tri dni; udeležiti se konference; sklicati konferenco; konferenca šefov držav / redna letna konferenca; mirovna konferenca; razorožitvena konferenca; tiskovna konferenca na kateri daje predstavnik oblasti, organizacije ali pomembna osebnost izjave za objavo v časopisju, na radiu, televiziji / ekspr. konferenca je ugotovila nekatere nepravilnosti v njihovem ravnanju udeleženci konference // sestanek učiteljskega zbora, na katerem se obravnava zlasti ocenjevanje in vedenje učencev: na konferenci sodelujejo tudi dijaki / učiteljska konferenca / redovalna, zaključna konferenca / v prvi konferenci, žarg., šol. prvo konferenco se je slabo učil v obdobju do prve redovalne konference; v prvem četrtletju 2. s prilastkom voljen vodstveni organ kake organizacije: republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva / komite mestne konference Zveze komunistov Slovenije // organizacija za določeno področje družbene dejavnosti: konferenca za družbeno aktivnost žensk ◊ rel. škofovska konferenca skupnost škofov na določenem področju, ki na posvetovanjih rešuje dušnopastirske in cerkvenopravne zadeve svojega področja ♪
  10.      konstruktíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki pomaga k ureditvi, izboljšanju česa; ustvarjalen, ploden: konstruktivni pogovori; konstruktivna politika; kritika naj bo konstruktivna; konstruktivno delo / konstruktivna kazen 2. redko konstrukcijski: konstruktivni material / konstruktivni deli gradbenega objekta konstruktívno prisl.: konstruktivno kritizirati; konstruktivno in funkcionalno neoporečno zasnovana arhitektura ♪
  11.      kontra...  ali kóntra... predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: kontragovornik, kontraobveščevalen, kontrarevolucionaren b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: kontracepcija; kontraindikacija c) nasprotja, nasprotovanja: kontradiktoren ♪
  12.      konvènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. rel. samostan, zlasti beraškega reda: poslali so ga v konvent / frančiškanski, uršulinski konvent s cerkvijo 2. knjiž. zbor, zborovanje: sklicati konvent / literarni konvent ◊ zgod. Nacionalni konvent ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji od 1792 do 1795 ♪
  13.      koríščenje  -a s (ȋ) glagolnik od koristiti: koriščenje zemljišč / racionalno koriščenje objektov, stanovanj ♪
  14.      kórzo  -a m (ọ̑) v nekaterih deželah 1. javni prostor, namenjen za sprehajanje: na korzu je igrala godba; razsvetljen korzo // ekspr. sprehajanje, sprehod: večerni korzo; bila je ura korza 2. tradicionalna prireditev, navadno s sprevodom okrašenih vozov: iti na korzo / cvetlični, pustni korzo ♪
  15.      kósanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kosati se: med njimi se je začelo tiho kosanje / tradicionalno veslaško kosanje ♪
  16.      kostenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se v kost: hrustanec kosteni // ekspr. postajati negiben, tog: roke kostenijo; pren. sčasoma je ta revolucionarni organizem začel kosteneti in se birokratizirati ♪
  17.      kotalíti  -ím nedov. (ȋ í) premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: kotaliti hlode; velik kolobar sira so kotalili do kamiona; kamenje se kotali po strmini navzdol; pren., knjiž. veter kotali črne oblake kotalíti se 1. ekspr. s težavo, nerodno premikati se: otrok se kotali za materjo 2. redko potepati se, pohajkovati: kotali se po vasi kotalèč -éča -e: kotaleče se krogle ♪
  18.      kotíček  -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od kot(ič): skril se je v kotiček / svojega kotička pri oknu ni odstopil / zelenjadni kotiček / je redek v tem kotičku Evrope / v skrivnem kotičku njenega srca ∙ ekspr. pretaknili so vse kotičke povsod so pogledali, vse so preiskali; uredili so prodajni kotiček za cigarete oddelek; ekspr. dvorano so napolnili do zadnjega kotička popolnoma, čisto 2. s prilastkom skrajni del ust, oči: ob očesnih kotičkih so že bile gubice; kotiček ust / s kotički oči ga je opazoval 3. s prilastkom soba, prostor za kako dejavnost: odprli so pionirski kotiček; šahovski kotiček 4. s prilastkom stalna rubrika v časopisu, reviji, navadno le za ožji krog bralcev: urednik jezikovnega kotička; ugankarski kotiček; najraje bere zdravstveni kotiček ♪
  19.      kozmopolítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kozmopolite ali kozmopolitizem: buržoazni nacionalizem in kozmopolitske tendence / kozmopolitski in domovinski principi v njegovi pesnitvi // nav. ekspr. mednaroden, svetoven: to je veliko, kozmopolitsko mesto / kozmopolitski značaj prestolnice kozmopolítsko prisl.: kozmopolitsko usmerjen človek ♪
  20.      kozólčar  -ja [u̯č] m (ọ̑) žarg., um., nav. slabš. umetnik, ki upodablja kozolce, zlasti impresionist: kozolčarji in špinačarji ♪
  21.      kóža  -e ž (ọ́) 1. tanjša prevleka, sestavljena iz več plasti, na telesu a) človeka: odrgniti, opraskati si kožo; ekspr. vrv mu je posnela kožo z roke; prerezal si je samo kožo; zlomljena kost mu štrli iz kože; izsušena, uvela, ekspr. utrujena koža; ima zelo mehko, nežno kožo; poraščena koža; plast, površina kože; ohraniti prožnost kože; ima kožo kot breskev / ima zelo grdo, lepo kožo polt; nega kože / bela koža bela barva kože; porjavela, zagorela koža; svetla, temna barva kože / začela se mu je luščiti koža zgornja plast kože; koža po rokah mu je razpokala; mazati kožo / bolezni kože; vnetje kože / človeška koža b) živali: potegniti kožo z ribe; debela koža slona; dlakava, gola koža; s perjem poraščena koža / ekspr. mačka je požrla miš s kožo in kostmi vred vso // ekspr. ta prevleka človeškega telesa, katere hujša poškodba pomeni izgubo življenja: braniti (svojo) kožo; skušal je rešiti vsaj kožo; za kožo mu gre; izdajstvo je moral plačati s kožo / pog.: ves čas je nosil kožo naprodaj izpostavljal se je smrtnim nevarnostim; odnesti celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja / temu so pošteno ustrojili kožo pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega 2. ta prevleka, odstranjena s telesa živali: kupovati, prodajati kože; sušiti kožo; goveja, svinjska koža; skladišče kož / pred posteljo ima ovčjo kožo krzno / živalske kože // pog., navadno s prilastkom usnje: čevlji iz kačje, krokodilje kože / torbica iz prave kože / čistila je okna z jelenovo kožo s krpo iz jelenovine 3. tanjša, navadno čvrsta prevleka nekaterih a) sadežev: odstraniti kožo papriki, paradižniku; tanka koža / jabolko ima trdo kožo lupino b) mesnih izdelkov: olupiti kožo klobase; debela koža salame // strjena plast, navadno na površini tekočih, redkejših snovi: posneti kožo z marmelade / ekspr. na mleku se je naredila debela koža smetana ● ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; mraz mu ježi kožo povzroča kurjo polt, srh; ekspr. še kožo bi mi odrl brezobzirno me izkorišča; dati prašiča iz kože odstraniti zaklanemu prašiču kožo; ekspr. iz kože te bom dal izraža veliko jezo, nezadovoljstvo, ogorčenje; kriči, kot bi ga iz kože dajali zelo, močno; ekspr. od jeze, veselja bi iz kože skočil zelo sem jezen, vesel; ekspr. ne more iz svoje kože ne more ravnati drugače, kot je navajen; publ. vloga je napisana igralcu na kožo dramski tekst je tak, da ustreza igralskim sposobnostim, značaju določenega igralca; šalj. grem pod kožo gledat spat; ekspr. ta pisatelj zna zlesti pod kožo zna spoznati, predstaviti bistvo človeške narave; ekspr. mraz mu je rezal v kožo zelo ga je zeblo; ekspr. doživeti, občutiti kaj na lastni koži na sebi, sam; ekspr. ne bi bil rad v njegovi koži v njegovem položaju, na njegovem mestu; ekspr. ima debelo, trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; pog. je v dobri, slabi koži čuti se zdravega, bolnega; je zdrav, bolan; je dobro, slabo razpoložen; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega ◊ kozm. mastna koža ki izloča veliko maščobe; suha koža ki izloča malo maščobe; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; teh. egalizirati kože dati jim enakomerno debelino; tur. skok čez kožo tradicionalna prireditev na praznik rudarjev, združena z obrednim sprejemanjem novih članov med rudarje; usnj. strojiti kožo obdelovati surovo živalsko kožo s strojili; konzervirana koža odrta živalska koža, pripravljena tako, da je obstojna do strojenja; surova koža ki še ni strojena; zool. letalna koža letalna mrena; plavalna koža med prsti živali, ki omogoča, pospešuje plavanje ♪
  22.      kràp 1 krápa m (ȁ á) ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah: gojiti, loviti krape; tolst, zamaščen krap ◊ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici ♪
  23.      krávji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na krave: kravja koža; kravje mleko / konjski in kravji hlev; kravji zvonci / šel je za kravjega hlapca, pastirja / počasna kravja vprega ● nizko napravil je kravji požirek zelo velik, hlasten ◊ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin; vet. kravje koze virusna bolezen, ki se pojavlja navadno na kravjem vimenu v obliki izpuščajev; kravja stoja konj stoja z navznoter ukrivljenimi nogami; prisl.: piti po kravje ♪
  24.      krepíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj (bolj) krepko, močno: s telovadbo krepiti mišice, telo / počitek krepi njene živce; veter se krepi; pren. njegova vloga se je vedno bolj krepila 2. ekspr. delati kaj številčno močnejše: krepiti moramo naše vrste; vrste revolucionarjev so se krepile ♪
  25.      krížar  -ja m (ȋ) 1. zgod., v srednjem veku udeleženec križarske vojne: poveljnik križarjev / zbirati križarje 2. knjiž., ekspr. navdušen pristaš, zlasti desničarsko usmerjene miselnosti: nacionalistični križarji 3. sodelavec revije Križ (na gori): križarji in dejanjevci ♪

   487 512 537 562 587 612 637 662 687 712  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA