Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ion (287-311)

287.      reakcionárka  -e ž (á) ženska oblika od reakcionar ♪
288.      reakcionárnost  -i ž (ā) reakcionarni nazori, reakcionarna miselnost: reakcionarnost določenega dela družbe // lastnost, značilnost reakcionarnega: reakcionarnost nazora, stališč ♪
289.      reakcionárstvo  -a s (ȃ) zastar. reakcionarnost: njegovo reakcionarstvo je splošno znano ♪
290.      recepcionêr  -ja m (ȇ) publ. receptor: hotelski recepcioner ♪
291.      redukcionízem  -zma m (ȋ) knjiž. enostranska, ozka obravnava problemov: njegov redukcionizem me moti ♦ filoz. redukcionizem proučevanje in razlaganje pojavov z metodami in zakonitostmi ene vede; sociološki redukcionizem ♪
292.      región  -a m (ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom področje, območje: arhitekturne značilnosti določenega regiona / vloga Ljubljane in ljubljanskega regiona ♪
293.      regionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. področen, območen: regionalno središče / regionalne zdravstvene skupnosti / regionalna cesta cesta, ki povezuje gospodarska območja v republiki ♦ geogr. regionalna geografija geografija, ki obravnava zemeljsko površje po ozemeljskih enotah; jur. regionalni pakt pogodba, navadno obrambna, med dvema ali več državami določenega področja; petr. regionalna metamorfoza sprememba kamnin pod vplivom zvišanega pritiska in temperature 2. pokrajinski, krajeven: regionalni izrazi; regionalne jedi / regionalna avtonomija ♪
294.      regionalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na regionalizem: regionalistične težnje / regionalistično pesništvo ♪
295.      regionalízem  -zma m (ȋ) 1. prizadevanje, da se določenemu področju, pokrajini prizna poseben ekonomski, družbenopolitični, kulturni položaj: boriti se proti regionalizmu / boj za regionalizem in federacijo 2. knjiž. poudarjanje pokrajinskih značilnosti v leposlovju: regionalizem v delih Miška Kranjca / literarni regionalizem 3. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen samo za kako področje, pokrajino: regionalizmi v romanu; lokalizmi in regionalizmi ♪
296.      regionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost regionalnega: regionalnost pojava / preskok iz regionalnosti v evropsko razgledanost omejenosti, ozkosti ♪
297.      revizioníst  -a m (ȋ) pristaš revizionizma: revizionisti in reformisti / med psihoanalitiki velja za revizionista ♪
298.      revizionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na revizioniste ali revizionizem: revizionistični nazori / revizionistična prizadevanja / revizionistično gibanje ♪
299.      revizionízem  -zma m (ȋ) 1. polit. zavzemanje, prizadevanje za spremembo nekaterih filozofskih, ekonomskih, političnih osnov marksizma: kritizirati revizionizem / revizionizem v delavskem gibanju; nasprotnik, utemeljitelj revizionizma 2. zavzemanje, prizadevanje za spremembo česa: revizionizem v psihologiji ♪
300.      revolución  -a m (ọ̑) zastar. revolucija: pripravljati revolucion ♪
301.      revolucionár  -ja m (á) 1. kdor si prizadeva za revolucijo ali sodeluje v njej: biti, postati revolucionar; naši predvojni revolucionarji; junaštvo revolucionarjev 2. nav. ekspr. kdor si prizadeva za veliko, hitro spremembo na kakem področju človekovega delovanja: revolucionarji v slikarstvu / v svojem ustvarjanju je premalo revolucionar je premalo revolucionaren ♪
302.      revolucionárec  -rca m (ȃ) zastar. revolucionar: podpirati revolucionarce / revolucionarec v glasbi ♪
303.      revolucionáren  -rna -o prid., revolucionárnejši (ā) nanašajoč se na revolucionarje ali revolucijo: obsodili so ga zaradi revolucionarne dejavnosti / revolucionarni boj; revolucionarni cilji; ekspr. revolucionarno vrenje / revolucionarno gibanje / revolucionarna literatura / revolucionarni heroizem; zavedal se je svojega revolucionarnega poslanstva / revolucionarna oblast revolucijska // ekspr. ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: revolucionarne novosti v glasbi; revolucionarne spremembe / to je revolucionarno odkritje; nekatera spoznanja so res revolucionarna ◊ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje revolucionárno prisl.: revolucionarno delovati; revolucionarno usmerjen človek ♪
304.      revolucionárka  -e ž (á) ženska oblika od revolucionar: postala je revolucionarka ♪
305.      revolucionárnost  -i ž (ā) revolucionarni nazori, revolucionarna miselnost: zaradi revolucionarnosti je bil večkrat zaprt; revolucionarnost delavstva // nav. ekspr. lastnost, značilnost revolucionarnega: revolucionarnost idej, stališč / revolucionarnost odkritja penicilina ♪
306.      revolucionárstvo  -a s (ȃ) redko revolucionarnost: revolucionarstvo delavstva; lažno revolucionarstvo / revolucionarstvo njegovih zamisli ♪
307.      revolucioníranje  -a s (ȋ) glagolnik od revolucionirati: revolucioniranje družbe / revolucioniranje tehnoloških postopkov ♪
308.      revolucionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. delati kaj revolucionarno: revolucionirati delavstvo / revolucionirati družbeno zavest 2. knjiž. povzročati velike, hitre spremembe na kakem področju človekovega delovanja: revolucionirati ekonomijo, gradbeništvo; revolucionirati kmetijstvo z uporabo strojev; revolucionirati umetnost 3. zastar. upirati se: vojaki so revolucionirali / revolucionirati proti krivični družbeni ureditvi revolucionirajóč -a -e: revolucionirajoči delavci ♪
309.      sankcioníranje  -a s (ȋ) glagolnik od sankcionirati: sankcioniranje zakonov / sankcioniranje sklepov izvršilnih organov ♪
310.      sankcionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. jur. določiti pravne posledice za določeno protipravno ravnanje: sankcionirati kršitve pogodbene obveznosti 2. knjiž. potrditi, odobriti: osnutek sankcionira obstoječe stanje ♪
311.      science fiction  science fictiona [sájǝnsfíkšǝn] m, tudi neskl. (ȃ-ȋ) knjiž. literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti; znanstvena fantastika: pisec science fictiona / science fiction v filmu; neskl. pril.: science fiction roman ♪

   162 187 212 237 262 287 312 337 362 387