Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Inka (413)
- inkapsulírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. obdati z ovojnico: vezivo inkapsulira bolezensko žarišče; cista se inkapsulira ♪
- inkarnácija -e ž (á) 1. knjiž., navadno s prilastkom pojavitev česa abstraktnega v materialni, konkretni podobi, utelešenje: glavna oseba v drami je inkarnacija etičnega življenjskega načela; inkarnacija zla / gledališka inkarnacija dramskega teksta // redko uresničitev, uveljavitev: inkarnacija novih metod ni bila do kraja izvedena 2. v nekaterih religijah, zlasti indijskih pojavitev božanstva v vidni podobi, tudi v človeški: četrta Višnujeva inkarnacija ♪
- inkarnát -a m (ȃ) um. obarvanost polti, kože: inkarnat ženskih aktov ♪
- inkarnátka -e ž (ȃ) bot. detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti; rdeča detelja: posejati inkarnatko ♪
- inkarnírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. utelesiti, utelešati: v glavni osebi je avtor inkarniral junaštvo inkarnírati se redko uresničiti se, uveljaviti se: nov način zdravljenja se je inkarniral v dejavnosti posameznih zdravnikov inkarníran -a -o: inkarnirani domisleki; v njem je inkarnirana nova ideja; ekspr. ta ženska je inkarnirana zloba ♪
- inkasánt -a m (ā á) uslužbenec, ki pobira, izterjuje denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: hkrati s stanarino pobira inkasant tudi vodarino; inkasant radijske naročnine, za zavarovalnino / inkasant za električno energijo, plin ♪
- inkasírati -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: inkasirati (za) stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so inkasirali več milijonov dinarjev ♪
- inkáso -a m (ȃ) 1. žarg. denar, sprejet za določeno storitev, preskrbovanje s čim, izkupiček: inkaso predstave so namenili za dobrodelne namene; z inkasom so vsi stroški poravnani; pobotnice za inkaso // prejem tega denarja: enkraten inkaso; poverjenik za inkaso 2. fin. plačilo trgovskih in finančnih listin: skrbeti za inkaso / poslati menico v inkaso; neskl. pril.: inkaso posli ♪
- albínka -e ž (ȋ) ženska oblika od albin, beličnica ♪
- aljehínka -e ž (ȋ) šah. otvoritev igre, ki jo je uvedel Aljehin ♪
- balzamínka -e ž (ȋ) vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti, Impatiens balsamina ♪
- beduínka -e ž (ȋ) ženska oblika od beduin: lepa beduinka ♪
- belínka -e ž (ȋ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek belkasta žival: koza belinka ♪
- benediktínka -e ž (ȋ) 1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah 2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke ♪
- blazínka -e ž (ȋ) les. podloga iz trdega lesa ♪
- blondínka -e ž (ȋ) ženska, ki ima svetle lase, plavolaska: izrazita blondinka z modrimi očmi ♪
- bobínka -e ž (ȋ) nav. mn., nar. vzhodno kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: cepiti proti bobinkam ♪
- bogatínka -e ž (ȋ) raba peša bogatašinja: oženil se je z bogatinko ♪
- brezpetelínka -e ž (ȋ) lov. puška, ki ima za vžig naboja udarno iglo namesto petelina: mehanizem brezpetelinke ♪
- bršlínka -e ž (ȋ) vrtn. bršljanka: na oknu cvetijo begonije in bršlinke ♪
- capínka -e ž (ȋ) ekspr. malopridna, malovredna ženska: kod si se potepala, capinka ♪
- celínka -e ž (ȋ) muz. enota trajanja notne vrednosti: igrati polovinke in celinke / pavza celinka ♪
- cimbelínkanje -a s (ȋ) glagolnik od cimbelinkati: nenadoma se zasliši cimbelinkanje ♪
- cimbelínkati -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom ♪
- cínkanje -a s (ȋ) glagolnik od cinkati ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226