Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Inka (76-100) 
- novínka -e ž (ȋ) ženska, ki je bila nedavno, pred kratkim vključena v kako skupnost, organizacijo: sprejemati novinke; kot novinka se je v razredu slabo počutila ♦ rel. redovniška pripravnica pred zaobljubo // ekspr. ženska, ki je šele nedavno začela delovati na kakem področju; začetnica: v gospodinjenju je še novinka ♪
- okrínkati -am dov. (ȋ) knjiž. nadeti krinko: okrinkal ga je in poslal na pustni ples; okrinkal se je, da ga ne bi spoznali; pren. vsakokrat so se drugače okrinkali, da bi si pridobili oblast ♪
- osmínka -e ž (ȋ) del na osem enakih delov razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti osminko vina / prosim, osminko rženega kruha / prazna osminka ♦ muz. osmina celinke; pavza osminka // nav. ekspr. osmina: dobil je osminko vsega ♪
- ovínkanje -a s (ȋ) glagolnik od ovinkati: ovinkanje ceste / brez ovinkanja je povedala svoje mnenje ♪
- ovinkáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. prikrito, neodkrito, posredno govoriti, ravnati: pri delu niso ovinkarili; ne da bi ovinkaril, ji je povedal vse, kar misli ♦ navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti ♪
- ovinkárjenje -a s (á) glagolnik od ovinkariti: pogovarjati se odkrito, brez kakršnegakoli ovinkarjenja ♪
- ovínkarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ovinkarstvo: ovinkarsko pisanje / ovinkarski način izpovedovanja resnice; po ovinkarski poti so prišli do denarja ♪
- ovínkarstvo -a s (ȋ) ekspr. prikrito, neodkrito, posredno govorjenje, ravnanje: dolgovezno ovinkarstvo; sovražil je hinavščino in ovinkarstvo ♪
- ovínkast -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ovinek: ovinkasta cesta, steza / ovinkasta vožnja / postavljali so mu ovinkasta vprašanja ovínkasto prisl.: gaz se je ovinkasto vzpenjala v hrib ♪
- ovínkati -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. redko delati ovinke: cesta ovinka po dolini / ovinkala je med grmovjem 2. ovinkariti: priliznjeno je hodil in ovinkal okoli človeka ♪
- palačínka -e ž (ȋ) nav. mn. jed iz mleka, jajc, moke, navadno z namazom: speči, zviti palačinke; testo za palačinke / marmeladne, sirove palačinke ♪
- petelínka -e ž (ȋ) lov. lovska puška z dvema petelinoma ♪
- pínka -e ž (ȋ) nar. štruca (kruha): mamice v črni [obleki], s košem pink na hrbtu (L. Fatur) ♪
- pínka pónka m neskl. in ž neskl. (ȋ-ọ̑) ekspr. denar: imaš kaj pinka ponka ♪
- planínka -e ž (ȋ) 1. ženska, ki hodi v hribe: našli so ponesrečeno planinko 2. nar. gorenjsko planšarica: planinci in planinke so se vrnili v dolino 3. poljud. planika: utrgati planinko ♪
- pločevínka -e ž (ȋ) žarg. pločevinasta posoda za konzervirana živila, kemikalije, industrijske izdelke: izdelovati pločevinke; ovalne, štirioglate pločevinke / pločevinka laka; kupiti nekaj pločevink marmelade / fižol v pločevinki konzerviran fižol ♪
- pobalínka -e ž (ȋ) ženska oblika od pobalin: pobalini in pobalinke ♪
- pocínkanje -a s (ȋ) glagolnik od pocinkati: pocinkanje pločevine ♪
- pocínkati -am dov. (ȋ) prekriti kovino s tanko plastjo cinka: pocinkati pločevino pocínkan -a -o: pocinkana žica ♪
- poedínka -e ž (ȋ) knjiž. posameznica: poedinka se je morala podrediti željam skupine ♪
- pokínkati -am dov. (ȋ) ekspr. zadremati, zaspati: malo je pokinkal // pokimati: v odgovor se mu je nasmehnila in mu pokinkala ♪
- pokinkávati -am nedov. (ȃ) ekspr. v presledkih kinkati: sedel je za pečjo in pokinkaval / ded pokinkava z glavo ♪
- polovínka -e ž (ȋ) del na dva enaka dela razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti polovinko vina ♦ muz. polovica celinke; pavza polovinka ♪
- potepínka -e ž (ȋ) ženska oblika od potepin: njegova hčerka je velika potepinka / poberi se domov, potepinka ♪
- razkrínkanje -a s (ȋ) glagolnik od razkrinkati: razkrinkanje maškar / razkrinkanje in aretacija vohuna ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
