Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Inka (39-63)

39.      deséttisočínka  -e ž (ẹ̑-ȋ) del na deset tisoč enakih delov razdeljene merske enote: računati do desettisočinke natančno; desettisočinka milimetra ♪
40.      dolgínka  -e [u̯g] ž (ȋ) ekspr. zelo velika in suha ženska: kdo pa je tista dolginka? ♪
41.      dolínka ¹ -e ž (ȋ) ženska oblika od dolinec: dolinke in hribovke ♪
42.      dolínka ² -e ž (í) redko dolinica: kraške dolinke ♪
43.      domačínka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju: domačinke so jim prinašale hrano / publ. domačinke so bile v vseh disciplinah v premoči domače tekmovalke // ženska, ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci so se ženili z domačinkami 2. knjiž., redko domača beseda: tujke so prav tako kot domačinke postale narodova lastnina ♪
44.      dvaintridesetínka  -e ž (ȋ) muz. dvaintrideseti del celinke ♪
45.      dvanajstínka  -e ž (ȋ) redko del na dvanajst enakih delov razdeljene celote; dvanajstina: svojo dvanajstinko je že pri zapuščinski razpravi odstopil bratu ♪
46.      edínka  -e ž (ȋ) hči, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinko ♪
47.      frlínka  -e ž (ȋ) bot. užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke; velika zraščenka ♪
48.      gizdalínka  -e ž (ȋ) ženska oblika od gizdalin ♪
49.      gobelinka  -e [-belín- tudi -blên-] ž (ȋ; ȇ) tekst. volnena nit za izdelavo gobelinov ♪
50.      jakobínka  -e ž (ȋ) ženska oblika od jakobinec: navdušena jakobinka ♪
51.      kapucínka  -e ž (ȋ) okrasna rastlina s poleglim ali vzpenjajočim se steblom in navadno z rumenimi ali oranžnimi cveti: posaditi kapucinke; močno dišeče kapucinke ◊ zool. kapucinke opice, ki imajo oprijemalni rep in roke brez palca, Cebidae ♪
52.      karabínka  -e ž (ȋ) manjša puška, navadno repetirka: nositi karabinko čez ramo / ameriška, italijanska karabinka ♪
53.      katarínka  -e ž (ȋ) nar. vzhodno krizantema: venec iz katarink ♪
54.      kínkati  -am nedov. (ȋ) ekspr. 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: govor je bil predolg in ljudje so začeli kinkati; spet kinka za pečjo 2. z glavo delati gibe, navadno med spanjem: smešno je kinkal // redko kimati: dolgo ji je kinkal 3. redko počasi, okorno stopati: zdolgočaseni so kinkali po cesti kinkajóč -a -e: videl je le kinkajoče glave ♪
55.      klinkáč  -a m (á) zool., v zvezi mali klinkač ptica ujeda, živeča v gozdovih vzhodne Evrope in Male Azije, Aquila pomarina ♪
56.      klínkati  -am nedov. (ȋ) ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: klinkal je z verigo ♪
57.      kosmatínka  -e ž (ȋ) ekspr. samica kosmate živali, navadno medveda: opazil je kosmatinko z mladiči ◊ bot. užitna goba s tanjšim betom in z večinoma razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus ♪
58.      kosmínka  -e ž (ȋ) knjiž. velika, cunjasta snežinka; kosem: tla so pokrivale vedno gostejše kosminke ♪
59.      krínka  -e ž (ȋ) predmet za zakritje, spremembo obraza: za ples si je nadel krinko; roparji so nosili krinke; imela je dobro krinko; pustne krinke; nosi krinko koze // ekspr., navadno s prilastkom kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa: nadevati si krinko učenosti; sneti krinko amaterstva; pod krinko prijateljstva ga je izkoriščal; za to krinko se skriva njegova nemoč; krinka laži ● ekspr. pri njem je to samo krinka nepristno, lažno predstavljanje sebe; ekspr. končno mu je strgal krinko pokazal je njegovo pravo, resnično bistvo, podobo ♪
60.      krínkast  -a -o prid. (ȋ) podoben krinki: krinkast izraz obraza ♪
61.      krínkati  -am nedov. (ȋ) redko prikrivati, zakrivati: s prijaznostjo je krinkal sovražne misli / laži ni mogel dolgo krinkati ♪
62.      krtínka  -e ž (ȋ) vrtn. prst iz krtine: dodati lončnicam krtinko ♪
63.      lezgínka  -e ž (ȋ) živahen kavkaški ljudski ples: plesati lezginko ♪

   1 14 39 64 89 114 139 164 189 214