Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (9.713-9.737)



  1.      degazírati  -am dov. in nedov. () teh. odstraniti pline iz česa; razpliniti: degazirati jeklo ♦ voj. odstraniti bojne strupe s kemičnimi sredstvi
  2.      degažírati  -am dov. in nedov. () šport. pri nogometu brcniti ali vreči žogo iz vratarjevega prostora v igrišče: vratar je daleč degažiral
  3.      degenerácija  -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stila ◊ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija
  4.      degenêrik  -a m (é) degeneriranec: podpovprečno inteligentni ljudje in degeneriki; razkrojen degenerik / sprijen degenerik
  5.      degeneríranec  -nca m () degeneriran človek: bolan degeneriranec / ekspr. nemoralni degeneriranci in perverzneži
  6.      degeneríranje  -a s () glagolnik od degenerirati: degeneriranje kulturnih rastlin / degeneriranje buržoazne filozofske misli
  7.      degeneríranost  -i ž () lastnost degeneriranega, izrojenost: degeneriranost rastline / posledica bede je bila degeneriranost in moralno propadanje
  8.      degenerírati  -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. () 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo ◊ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist
  9.      degradírati  -am dov. in nedov. () 1. kazensko postaviti na nižji službeni položaj, navadno v vojski: divizijsko sodišče ga je degradiralo; degradirati oficirja v navadnega vojaka; degradirali so jo od upraviteljice v učiteljico 2. postaviti na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: degradirati človeka na raven živali; degradirati jezik na narečje; degradirati filozofijo na nivo navadnega duhovičenja; filmska realizacija je roman degradirala v kriminalno zgodbo degradíran -a -o: degradiran oficir; bil je degradiran in določen za fronto ♦ gozd. degradiran gozd gozd, poslabšan glede kakovosti lesa in rastnosti
  10.      degumíranje  -a s () glagolnik od degumirati: degumiranje svile; naprava za degumiranje tkanin
  11.      degumírati  -am dov. in nedov. () tekst. odstraniti lepljive, klejaste sestavine iz tkanine: degumirati surovo svilo degumíran -a -o: degumirana svila
  12.      degustácija  -e ž (á) ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo; pokušnja: po degustaciji so nekatera vina prestavili v bolj ustrezne skupine; vinska degustacija; degustacija peciva / priredili so razstavo in degustacijo novih specialitet
  13.      degustátor  -ja m () strokovnjak za pokušnjo, pokuševalec: degustator vina; mednarodna komisija enologov degustatorjev
  14.      degustírati  -am nedov. in dov. () opravljati pokušnjo, pokušati: degustirati vina
  15.      deheroizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. odvzeti, odstraniti, kar je herojskega: v romanu je deheroiziral vojno / jemlje smisel njegovemu junaštvu in ga deheroizira
  16.      dehidrírati  -am dov. in nedov. () odvzeti, odstraniti vodo iz česa: dehidrirati krmo, meso dehidríran -a -o: dehidrirana hrana, zelenjava; dehidrirano mleko mleko v prahu
  17.      dehtéti  -ím [dǝh tudi deh] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í) 1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad 2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni dehtèč -éča -e: dehteči vrtovi; dehteče cvetlice
  18.      dehumanizírati  -am dov. in nedov. () odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo; razčlovečiti: dehumanizirati človeka; dehumanizirati umetnost dehumanizíran -a -o: dehumanizirana civilizacija; dehumanizirano življenje
  19.      deificírati  -am nedov. in dov. () knjiž. poveličevati, častiti kot božanstvo: Rimljani so svoje cesarje deificirali / deificirati žensko deificíran -a -o: deificirana narava
  20.      deionizácija  -e ž (á) elektr. izginitev ionov v ionizirani snovi: povzročiti deionizacijo
  21.      deíst  -a m () pristaš deizma: bil je prosvetljenec in deist; angleški deisti
  22.      dèj  -te in déjte medm. (, ẹ̑) redko daj: dej, sedi!
  23.      dejánje  -a s () 1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno, sovražno dejanje; izdaja te knjige je pomembno kulturno dejanje; sestanek je pomenil veliko, zgodovinsko dejanje // uresničevanje odločitve ali volje: preiti od obljub k dejanju; zalotiti, zasačiti koga pri dejanju; odlašati z dejanjem; čas, kraj dejanja 2. jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja 3. lingv., navadno v zvezi z glagolski vsebina glagola kot besedne vrste: osebek je nosilec glagolskega dejanja v stavku / ponavljanje, trajanje glagolskega dejanja; trenutnost glagolskega dejanja 4. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela: konec dejanja je zelo učinkovit; odlomek, prizor iz prvega dejanja opere; komedija v štirih dejanjih; pren. zadnje dejanje družinske drame se je odigralo pred sodiščem 5. dogajanje v literarnem delu, navadno odrskem: dejanje se godi v mestu; zgodba je brez osrednjega dejanja; dramsko dejanje; nosilec dejanja v romanu ● ekspr. vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom vse življenje, prizadevanje; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukreparel. Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
  24.      dejánskost  -i ž () knjiž. resničnost, stvarnost: prijeti se dejanskosti; iluzije in dejanskost
  25.      dejánstvenost  -i ž () knjiž. 1. resničnost, stvarnost: prikazovanje gole dejanstvenosti; zgodovinska dejanstvenost 2. redko dejavnost: književna dejanstvenost

   9.588 9.613 9.638 9.663 9.688 9.713 9.738 9.763 9.788 9.813  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA