Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (9.388-9.412) 
- čŕniti -im in črníti -ím nedov. (ŕ; ȋ í) delati kaj črno, temno: črniti čevlje; črniti lase; črni si obrvi // raba peša slabo govoriti o kom, tožiti koga: povsod je črnila svojo sosedo; ob vsaki priliki ga črni pri nadzorniku čŕniti se in črníti se knjiž. temno se odražati, kazati: v daljavi se je črnila temna proga; skale se črnijo izpod snega ♪
- črnjáva -e ž (ȃ) 1. knjiž., ekspr. kar je črno: izza gore se vzdiguje grozeča črnjava / bujna črnjava na njeni glavi // redko lastnost črnega, črna barva; črnina: črnjava hudournih oblakov; črnjava gozda 2. les. temnejši les v sredini debla: črnjava hrasta; črnjava in beljava ♪
- čŕnjenje in črnjênje -a s (ŕ; é) glagolnik od črniti: črnjenje obrvi / črnjenje in opravljanje ♪
- čŕnka -e ž (ȓ) 1. ženska črne rase: afriške črnke 2. ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: črnka in plavolaska 3. redko črna žival: naša črnka pridno nese; črnka ima telička ♪
- črnôba -e ž (ó) agr. glivična bolezen, pri kateri deli rastlin počrnijo: črnoba trtnih listov ♪
- črnoborzijánec -nca m (ȃ) slabš. kdor se ukvarja s črno borzo: črnoborzijanci in špekulanti ♪
- črnoborzijánstvo -a s (ȃ) ukvarjanje s črno borzo: obogatel je s špekulacijami in črnoborzijanstvom ♪
- črnobrád in črnobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima črno brado: črnobrad mož ♪
- črnočêl -a -o prid. (ȇ ē) zool., v zvezi črnočeli srakoper srakoper s črnim čelom, Lanius minor ♪
- črnočêlec in črnočélec -lca m (ȇ; ẹ̑) nar. črnočeli srakoper ♪
- črnodlák in črnodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima črno dlako: črnodlak pes ♪
- črnoglàv in črnogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima črno glavo: črnoglav konj / črnoglav deček črnolas ♦ zool. črnoglavi strnad ♪
- črnoglávka -e ž (ȃ) 1. zool. penica, katere samec ima črno glavo, Sylvia atricapilla: sinice in črnoglavke švigajo po drevju 2. bot., navadno v zvezi navadna črnoglavka travniška rastlina z vijoličastimi cveti, Prunella vulgaris ♪
- črnogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ki vidi vse v življenju slabše, kot je: opogumil je črnoglede malodušneže / črnoglede misli; črnogleda napoved o usodi človeštva 2. redko ki jezno, neprijazno gleda: oblasten in črnogled fašistični oficir črnoglédo prisl.: črnogledo razpoložen ♪
- črnoglédje -a s (ẹ̑) knjiž. črnoglednost, črnogledost: predati se črnogledju; črnogledje njegovih pesmi / črnogledje in svetobolje ♪
- črnoglédnež -a m (ẹ̑) kdor vidi vse v življenju slabše, kot je: očitali so mu, da je zabavljač in črnoglednež; črnogledneži so napovedovali poraz ♪
- črnoglédnost -i ž (ẹ́) lastnost črnogledega človeka: pesnikova mračnost in črnoglednost / zdaj je črnoglednost neutemeljena ♪
- črnojágodast -a -o prid. (á) ki ima črne jagode: črnojagodast grmiček ♦ bot. črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba ♪
- črnokóžec -žca m (ọ̑) človek črne rase; črnec: črnokožci in rdečekožci ♪
- črnolás in črnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima črne lase: črnolaso dekle ♪
- črnolásec -sca m (ȃ) kdor ima črne lase: gizdalinsko oblečen črnolasec ♪
- črnopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je črne, temne polti: črnolas in črnopolt mož / črnopolti Afričani ♪
- črnorép in črnorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima črn rep: črnorepa kokoš ♪
- črnošólec -lca m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor je hodil v črno šolo in se naučil čaranja: verjela je, da črnošolci znajo delati točo 2. zastar. slušatelj bogoslovja; bogoslovec ♪
- črnošólstvo -a s (ọ̑) čarovništvo, čarodejstvo: črnošolstvo in astrologija ♪
9.263 9.288 9.313 9.338 9.363 9.388 9.413 9.438 9.463 9.488 
