Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (8.963-8.987)


  1.      čajánka  -e ž (ȃ) družabna prireditev, pri kateri se postreže s čajem in prigrizkom: za rojstni dan je priredila čajanko; povabiti na čajanko ♪
  2.      čajárna  -e ž (ȃ) zlasti v ruskem okolju gostinski lokal, v katerem se streže s čajem: prizori iz kavarn in čajarn ♪
  3.      čájca  -e ž (ȃ) nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: Svete in nedotakljive so bile samo tri ptice: lastovka, štorklja in grlica .. celo čajce so spadale mednje, čeprav ne vem, zakaj (M. Kranjec) ♪
  4.      čájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čaj: skuhati čajno mešanico / čajna žlička / odeja čajne barve svetlo rumene / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; čajno maslo boljše surovo maslo; čajno pecivo drobno pecivo za k čaju ♪
  5.      čájnica  -e ž (ȃ) 1. v vzhodnih deželah gostinski lokal, kjer se streže s čajem: kitajska čajnica / nočna čajnica; dekleta iz čajnic 2. škatla za shranjevanje čaja ♪
  6.      čák  -te medm. (ā) pog. čakaj, počakaj: čak, kaj si se vrnil? / čak me, hinavec! ♪
  7.      čáka  -e ž (á) 1. nekdaj visoko, trdo vojaško pokrivalo: huzarska čaka; čaka z rdečo perjanico 2. iz papirja narejeno pokrivalo: dečki z lesenimi puškami in s papirnatimi čakami ♪
  8.      čákaj  -te medm. (ā) 1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem 2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati ♪
  9.      čákanje  in čakánje -a s (á; ȃ) glagolnik od čakati: potrpežljivo čakanje; truden od dolgega stanja in čakanja / naveličan je čakanja na službo / stranka je zavzela taktiko čakanja ♪
  10.      čákati  -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ) 1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice ♦ lov. šel je čakat lisico // živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja 2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela 3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen // biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod 4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka ● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka čakáje: sedeli so po klopeh, čakaje, da pridejo na vrsto čakajóč -a -e: ustavil se je, čakajoč na signal; čakajoči potniki; sam.: tudi jaz sem bil med čakajočimi; prim. čakaj ♪
  11.      čákavec  -vca m (ā) lingv. kdor govori čakavščino: čakavci in kajkavci ♪
  12.      čákavski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na čakavce ali čakavščino: čakavsko narečje ♪
  13.      čámpelj  -plja tudi -na [pǝl] m (á) 1. bingljajoč kožnat izrastek pod puranovim kljunom: rdeč čampelj 2. nar. zahodno, slabš. smrkelj ♪
  14.      čàp  medm. (ȁ) izraža nagel prijem: sraka prileti in čap, že drži naprstnik v kljunu ♪
  15.      čapljáriti  -im nedov. (á ȃ) nar. vzhodno slišno, tleskajoče padati ali teči; čofotati: dež glasno čapljari po lužah na cesti / iz žepa mu gleda steklenica in v njej se čapljari vino pljuska ♪
  16.      čápljevec  -vca m (ā) bot. rastlina z dlakavim steblom in z rdečimi cveti, ki raste po peščenih tleh, Erodium cicutarium ♪
  17.      čápljica  -e ž (ȃ) zool. močvirska ptica golobje velikosti s črnim perjem po hrbtu, Ixobrychus minutus ♪
  18.      čár  -a m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari 3. zastar. čarovnija: čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede ♪
  19.      čarálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. čarovnik: umetnik je v svojem delu vedež in čaralec ♪
  20.      čárdaš  -a m (ȃ) madžarski ljudski ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu: plesati čardaš // skladba za ta ples: zaigrali so čardaš ♪
  21.      čarôba  -e ž (ó) knjiž., redko 1. čarovništvo: osumili so jo čarobe / verjeti v čarobe čarovnije 2. nenavadna, izredna lepota: čez pokrajino je razlita jutranja čaroba ♪
  22.      čarôben  -bna -o prid., čarôbnejši (ó ō) knjiž. 1. nenavadno, izredno lep: pogled na zasneženi gozd je čaroben; čarobni blesk luči // izredno privlačen, očarljiv: čaroben smehljaj; uprla je vanj čarobne oči 2. čaroven: čarobni napoj; čarobna palica / čarobna moč piščalke čarôbno prisl.: mesec je čarobno razsvetljeval pokrajino; čarobno lep svet ♪
  23.      čarôbnost  -i ž (ó) knjiž. nenavadna, izredna lepota: tiha čarobnost gorskega sveta // izredna privlačnost, očarljivost: čarobnost in milina njenega glasu ♪
  24.      čarodéjka  -e ž (ẹ̑) knjiž. čarovnica: vprašati čarodejko za svet; pren. Zasloni, čarodejka, svet mi z belimi rokami .. in morda mi bo dobro spet (O. Župančič) ♪
  25.      čarodéjstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. čarovništvo: preganjali so jo zaradi čarodejstva 2. redko čarovno dejanje; čarovnija: zdraviti brez zagovorov in čarodejstva ♪

   8.838 8.863 8.888 8.913 8.938 8.963 8.988 9.013 9.038 9.063  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA