Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (8.863-8.887)


  1.      crédo  tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo ♪
  2.      cŕka  -e ž (r̄) pog. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko? // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara ♪
  3.      cŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) pog. poginjati: konji crkajo ∙ pog. v španoviji še pes crka od družabništva ni koristi // nizko umirati: rajši se zdajle stegnem, kakor pa da takole počasi crkam ♪
  4.      crkávati  -am nedov. (ȃ) 1. pog. poginjati: krava crkava // nizko umirati: ljudje so crkavali od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: crkaval je v vlažnem kletnem stanovanju ♪
  5.      cŕkel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) pog. poginul: crkla mačka / ekspr. na pol crklo kljuse onemoglo, zanemarjeno ♪
  6.      crkljánček  -čka m (á) pog., ekspr. razvajenec, miljenček: to ti je mamin crkljanček ♪
  7.      crkljáti  -ám nedov. (á ȃ) pog. pretirano negovati, razvajati: crkljati otroke / ekspr. saj ni bolan, samo crklja se // ljubkovati, božati: vzame otročička v naročje in ga crklja; rada se crklja pri mami ♪
  8.      cŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) pog. 1. poginiti: svinja mu je crknila ∙ pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila cŕknjen -a -o: crknjen konj ∙ pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan ♪
  9.      crkováti  -újem nedov. (á ȗ) pog. poginjati: prašiči crkujejo kakor muhe ♪
  10.      crlíkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z visokim, žvižgajočim glasom: jerebica, lastovica, sinica crlika ♪
  11.      crombie  in cromby gl. krombi ♪
  12.      cúc  -a m (ȗ) nar. dulec: Razjarjeni sin je zgrabil za vrč .. si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo (Prežihov) ♪
  13.      cúckovec  -vca m (ȗ) nar., slabš. zelo kislo, slabo vino: To sami veste, da je prva kranjska novina z večine cuckovec, ki človeka strese (J. Trdina) ♪
  14.      cùk  medm. (ȕ) izraža kratek, sunkovit potegljaj: cuk, in zob je bil zunaj ♪
  15.      cúkati  -am nedov. (ú ȗ) pog. 1. sunkoma potegovati: cuka ga za lase, rokav; cukati za vajeti / ona me pri česanju tako cuka / cukati nitke iz blaga puliti, vleči 2. brezoseb. imeti sunkovite bolečine; kljuvati, trgati: cuka me v rami 3. ekspr. piti (alkoholne pijače): kupil je sod vina in zdaj ga cuka / rad ga cuka ● pog. motor cuka ne teče gladko, se zaustavlja; žarg. riba cuka prijema; pog. otroci se cukajo za bonbone pulijo, prerivajo; pog. rad se cuka z otroki za šalo ruje ♪
  16.      cúker  -kra m (ú) ed., pog. sladkor: s cukrom potresena potica; te hruške so sladke kakor cuker; taka je kakor iz cukra nežne, bele kože ∙ ekspr. sam med in cuker ga je je pretirano vljuden, ljubezniv; ekspr. kaj bo ta dež, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen // tudi mn. bonbon: punčka, hočeš cukra? dal mu je pest cukrov ♪
  17.      cukrárna  -e ž (ȃ) 1. star. tovarna sladkorja: delavci v cukrarni 2. poslopje opuščene tovarne sladkorja v Ljubljani: Kette in Murn sta umrla v stari cukrarni ♪
  18.      cukrénka  -e ž (ẹ̄) redko kar je sladko: sedeli so pod hruško cukrenko; hraniti ga z mlekom in cukrenko sladkorno vodo ♪
  19.      cúkrov  -a -o prid. (ú) pog. sladkoren: piti cukrovo raztopino ♪
  20.      cúla  -e ž (ú) kos blaga ali ruta z zavozlanimi ogli, ki se rabi za prenašanje: v culi je nosil kos kruha in sir / povezati obleko v culo; popotna cula; cula perila ∙ ekspr. če nočeš ubogati, kar poveži culo pojdi, odidi ♪
  21.      cúlica  -e ž (ú) manjšalnica od cula: v culici nositi; povezal je culico in šel v svet ♪
  22.      cúmati  -am in -ljem nedov. (ȗ) nar. dremati, kinkati: Mlin je klopotal, on pa je sedel na deskah in cumal (I. Potrč) ♪
  23.      cúnja  -e ž (ú) 1. kos izrabljenega blaga: stare cunje in papir pobira; mokra, umazana cunja; tak sem kot cunja utrujen, brez volje / punčka iz cunj iz ostankov blaga / ekspr. sneg naletava v cunjah v velikih kosmih // kos blaga za brisanje ali čiščenje; krpa: strepati cunjo; kuhinjska cunja; cunja za prah 2. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka: v takih cunjah hodi okrog // ekspr. obleka sploh: zadnjo cunjo je prodal; ves denar porabi za cunje 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: cunja si, ne pa gospodar! tako cunjo ima za moža ● ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj ♪
  24.      cúnjar  -ja m (ȗ) kdor zbira in (pre)prodaja cunje in druge odpadne predmete: cunjar je prišel k hiši / ekspr. suknja že čaka na cunjarja je že ponošena, obrabljena ♪
  25.      cúnjarica  -e ž (ȗ) ženska, ki zbira in (pre)prodaja cunje in druge odpadne predmete: otroci so bili cunjarice zmeraj veseli ♪

   8.738 8.763 8.788 8.813 8.838 8.863 8.888 8.913 8.938 8.963  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA