Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (8.788-8.812)



  1.      citronát  -a m () limonin ekstrakt v prahu: pripraviti limonado s citronatom
  2.      citrónka  -e ž (ọ̑) 1. vrtn. lončna rastlina z močno dišečimi listi in drobnimi cveti, Pelargonium odoratissimum: goji citronke in pelargonije 2. bot. južnoameriška grmičasta rastlina s prijetno dišečimi, suličastimi listi, Lippia triphylla
  3.      citrónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronov sok; citronova drevesa ♦ kem. citronova kislina organska kislina, ki jo vsebuje sok limone
  4.      citrónovec  -vca m (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: cvetoči citronovci in oranževci ♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata
  5.      citrónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronski nasad / citronski sok ♦ kem. citronska kislina citronova kislina citrónsko prisl.: citronsko rumena obleka
  6.      cítrus  -a m () južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C // bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus
  7.      cíty  -ja [siti] m () zlasti v zahodnih deželah trgovska in bančna četrt v središču velikega mesta: odpeljati se v city / oblikovanje ljubljanskega cityja
  8.      civílen  -lna -o prid. () 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
  9.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe
  10.      civilizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na civilizacijo: nagel civilizacijski proces; civilizacijske oblike življenja; biti na nizki civilizacijski stopnji / zobna gniloba je civilizacijska bolezen; civilizacijske dobrine civilizacíjsko prisl.: razvijati se civilizacijsko in tehnično
  11.      civilizátor  -ja m () nav. iron. kdor širi, prinaša civilizacijo: beli civilizatorji
  12.      civilizatóren  -rna -o prid. (ọ̑) ki pospešuje civilizacijo; civilizatoričen: kulturno in civilizatorno prizadevanje
  13.      civilizatóričen  -čna -o prid. (ọ́) ki pospešuje civilizacijo: civilizatorične težnje; civilizatorično poslanstvo znanosti // redko civilizacijski: civilizatorične dobrine
  14.      civilizíranec  -nca m () kdor uporablja dosežke civilizacije: divjak in civiliziranec se morata boriti za obstanek; pomehkužen civiliziranec
  15.      civilizíranost  -i ž () lastnost civiliziranega človeka: človekova civiliziranost in kultiviranost
  16.      civilizírati  -am nedov. in dov. () razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku
  17.      cízara  -e ž (í) bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi; čičerka: včasih so sejali veliko cizare
  18.      cizelêr  -ja m () kdor vrezuje, tolče drobne okraske v kovino: bil je zlatar in cizeler; dela s skrbnostjo cizelerja; pren. cizeler jezika in stila
  19.      cizelírati  -am nedov. in dov. () vrezovati, tolči drobne okraske v kovino: cizelirati nakit, pladenj; pren. pisatelj cizelira svoja dela ♦ num. dokončno obdelati odlitek cizelíran -a -o: starinska cizelirana tobačnica / cizeliran okrasek
  20.      cizéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: po močvirju leno cizi umazana voda / povsod cizi mokrota iz tal
  21.      ck  tudi cek [cǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico; naredilo je ck in žarnica je pregorela; pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom
  22.      cmákanje  -a s () glagolnik od cmakati: cmakanje in srkanje / v noči se je čulo samo cmakanje čevljev po blatu
  23.      cmákati  -am nedov. () 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč
  24.      cmakljáti  -ám nedov.) rahlo cmakati: otrok je zadovoljno cmakljal in se oblizoval
  25.      cmákniti  -em dov.) z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: nagnil je kozarec in zadovoljno cmaknil

   8.663 8.688 8.713 8.738 8.763 8.788 8.813 8.838 8.863 8.888  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA