Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (8.663-8.687)



  1.      cherry brandy  cherry brandyja [šêribrêndi in šêribréndi tudi čêribrêndi tudi čêribréndi] m (-; -ẹ̑) žganje ali liker iz češenj ali višenj
  2.      chevrolét  -a [ševrolet -a in ševrole -ja] m (ẹ̑) velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je s črnim chevroletom
  3.      chiánti  tudi kjánti -ja [kja-] m () trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija
  4.        medm. () posnema glas sinice ali nekaterih drugih ptic: ci ci, se oglaša sinica
  5.      ciacóna  in ciaccóna -e [čako-] ž (ọ̑) muz. instrumentalna skladba v obliki variacij na ponavljajočo se basovsko temo
  6.      cián  -a m () nestrok. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, strok. dician
  7.      cianamíd  -a m () kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje
  8.      cianíd  -a m () kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik
  9.      cianizírati  -am nedov. in dov. () 1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike 2. metal. utrjevati površino jekla s cianom
  10.      cianótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. posinjel zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianotičen bolnik; cianotične ustnice
  11.      ciánov  -a -o prid. () nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom
  12.      cianovodík  -a m () kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih
  13.      cianovodíkov  -a -o () pridevnik od cianovodik: cianovodikova kislina
  14.      cianóza  -e ž (ọ̑) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianoza prstov, ustnic
  15.      ciáo  in čáv [prva oblika čao] medm. () žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: iti moram, ciao
  16.      cíba  -e ž () nar. kokoš: cibe kokočejo / pri klicanju (perutnine) cibe, cibe, na, na, na
  17.      cibéba  -e ž (ẹ̑) redko rozina, cveba
  18.      cíbet  -a m () močno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke
  19.      cíbetovka  -e ž () nav. mn., zool. v Afriki in Aziji živeče zveri, ki izločajo iz žleze ob zadnjični odprtini cibet, Viverridae
  20.      cíbka  -e ž () nar., ljubk. kokoš: okrog gospodinje se gnetejo cibke, račke, petelini in purani
  21.      cibórij  -a m (ọ́) rel. kelih s pokrovom za posvečene hostije: zlati ciborij ◊ um. streha nad oltarji, nad kipi; baldahin
  22.      cíc  -a m () cenena potiskana bombažna tkanina: izdelovati cic; s cicem prevlečena blazina
  23.      cícanje  -a s () nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec)
  24.      cícast  -a -o prid. () 1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo 2. nar. lep, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov)
  25.      cícero  -a m () tisk. osnovna merska enota v tiskarstvu, okrog 4,5 mm: širina stolpca je dvanajst cicerov // črka te velikosti: staviti v ciceru; neskl. pril.: cicero črka

   8.538 8.563 8.588 8.613 8.638 8.663 8.688 8.713 8.738 8.763  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA