Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (8.451-8.475)


  1.      bús  -a m (ȗ) v angleškem in ameriškem okolju avtobus: peljati se z busom ♪
  2.      búsola  tudi busóla -e ž (ȗ; ọ̑) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba; kompas: določiti smer poti z busolo ♦ elektr. instrument za nakazovanje smeri magnetnega polja ♪
  3.      búšiti  -im dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci ● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  4.      búška  -e ž (ȗ) oteklina, navadno od udarca: na čelu se mu je naredila buška; padla je in dobila buško na glavi; ves je v buškah; črna, krvava buška / začne se s šalami, neha se z buškami s pretepom ♪
  5.      búškniti  -em dov. (ú ȗ) raba peša 1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo 3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh 4. preh., redko suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet ● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  6.      búšniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo; pren. kri mu je bušnila v glavo // s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz ● ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  7.      butadién  -a m (ẹ̑) kem. lahko vnetljiv plin za izdelavo sintetičnega kavčuka ♪
  8.      bután  -a m (ȃ) plin, ki se uporablja za kuhanje in segrevanje: kuhati na butan; segrevati z butanom; kuhalnik na butan; jeklenka za butan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje štiri atome ogljika; neskl. pril.: butan plin ♪
  9.      bútanje  -a s (ū) glagolnik od butati: butanje in sopihanje parnih kladiv; butanje valov; butanje na vrata / butanje topov ♪
  10.      bútara  -e ž (ú) 1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let 2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev 3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara ♪
  11.      bútati  -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči ♪
  12.      bútec  -tca m (ȗ) slabš. omejen, neumen človek: butec si bil in butec boš ostal / kot psovka: butec, ali me ne razumeš; ti butec ti ♪
  13.      butéljčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na buteljko: buteljčni zamaški / buteljčno vino ♪
  14.      butéljka  -e ž (ẹ̑) steklenica za kakovostna (bela) vina, 0,7 l: na mizi so stale tri prazne buteljke / naročiti, plačati buteljko; buteljka rizlinga // vsebina buteljke: izpila sta precej buteljk ♪
  15.      butík  -a m (ȋ) modna trgovina z dražjimi, originalnimi oblačili in modnimi dodatki, navadno manjša: kupovati v butiku ♪
  16.      bútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo 3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega 4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot 5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem ● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril ♪
  17.      buzaránt  in buzarànt -ánta m (ā á; ȁ á) vulg. homoseksualec ♪
  18.      búzdovan  -a m (ȗ) zlasti v turškem okolju, nekdaj kiju podobno leseno ali kovinsko orožje: vihteti buzdovan ♪
  19.      bz  [bz̀ in bź] medm. (z̏; z̑) posnema visok glas pri brenčanju ali sikanju: bz bz bzz brenčijo komarji; samovar poje bz, bz ♪
  20.      bzík  -a m (ȋ) redko tanek, močen curek, iztisnjen skozi zobe: bzik sline ♪
  21.      bzíkati  -am nedov. (ȋ) 1. ekspr. v tankem, močnem curku iztiskati slino skozi zobe: kadil je in bzikal rjavo slino po tleh 2. nepreh. oglašati se z brenčečim ali sikajočim glasom: komarji bzikajo ♪
  22.      bzíkniti  -em dov. (í ȋ) ekspr. 1. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: bziknil je predse umazano slino 2. nepreh. s sikajočim glasom švigniti skozi zrak: svinčenka je bziknila mimo njega ♪
  23.      c  [cé in cǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ǝ̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ◊ mat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi c neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek ◊ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani ♪
  24.      cácek  -cka m (ȃ) nar. mevža, tepček: A v tem kratkem času me je preletelo več različnih misli .. da sem najbrž videti tepček in cacek (J. Conrad - O. Župančič) ♪
  25.      cágati  -am nedov. (á) nižje pog. obotavljati se, omahovati: kaj cagate in čakate // obupavati: ne cagaj, vse se bo še uredilo ♪

   8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA