Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (8.388-8.412) 
- bújt -a -o prid. (ȗ) gastr., v zvezi bujta repa prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa ♪
- búka 1 -e ž (ȗ) zastar. hrup, trušč: iz krčme se razlega buka in vriskanje ♪
- búkanje -a s (ū) glagolnik od bukati se: bukanje svinj ♪
- búkati -am nedov. (ú) redko močno, zamolklo se oglašati: bobnarica buka v močvirju; živina buka ♪
- búkati se -am se nedov. (ū ȗ) navadno v zvezi s svinja kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: svinja se buka ♪
- bukét -a tudi buké -ja m (ẹ̑) 1. zastar. šopek: buket rdečih kamelij 2. agr. vonj vina; cvetica: muškatov buket; buket starega vina ♪
- bukéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na buket 2: buketne snovi / buketno vino ♪
- búkniti -em dov. (ú ȗ) s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči; pren. nenadoma je buknil upor ∙ ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
- búkov -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov! 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič ♪
- búkovnik -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
- búkovski -a -o prid. (ū) star. knjižen: bukovska latinščina mu ni tekla gladko // latinski: naučiti se bukovskega jezika ♪
- búkva -e ž (ȗ) zool. manjša morska riba z vretenastim trupom in dolgo hrbtno plavutjo, Box boops ♪
- búkve -kev ž mn. (ū ȗ) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo ● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov ◊ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu ♪
- búkvice -vic ž mn. (ū ȗ) manjšalnica od bukve: drobne bukvice / mašne bukvice molitvenik / poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika ♪
- búla 1 -e ž (ú) 1. oblasta oteklina, nabreklina: na nogi se mu dela bula; na hrbtu se mu je zbrala bula; udaril se je, da mu je kar bula zrasla; predrl je bulo, ki je dozorela; gnojna bula / ekspr. ves je v bulah 2. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: operirati bulo; benigna, maligna bula ♪
- búla 2 -e ž (ú) pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom: prejeti papeževo bulo; bula o koncilu / zlata bula Karla IV. z zlatim pečatom // kovinski pečat na tej listini ♪
- búlast -a -o prid. (ú) 1. podoben buli: bulaste tvorbe 2. poln bul: ves obraz ima razbit in bulast ♪
- buláva -e ž (ȃ) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj okrašena palica kot znamenje hetmanske oblasti: pozlačena bulava ♪
- búldog -a m (ȗ) manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek ♪
- búliti -im nedov., tudi bulíla (ú) nar. mukati: živina buli ♪
- búlly -ja [buli] m (ȗ) šport. udarec pri hokeju, s katerim se igra začne ali prekinjena igra nadaljuje ♪
- bulvárka -e ž (ȃ) gled. igra iz sodobnega življenja, ki na lahkoten način prikazuje aktualne probleme: na sporedu je naivna bulvarka; pikantna bulvarka ♪
- bùm in búm medm. (ȕ; ȗ) posnema močen pok, zamolkel glas pri udarcu: bum! je zagrmel strel; boben, srce udarja bum bum bum; telebnil je, bum, na tla ♪
- búmerang -a m (ȗ) metalno orožje avstralskih domačinov, ki prileti nazaj, če zgreši cilj: zadeti žival z bumerangom; polemika je kakor bumerang ♪
- bùmf in búmf medm. (ȕ; ȗ) posnema močen pok, glas pri padcu, udarcu: bumf! je počilo; mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf / sname torbo in — bumf v kot ♪
8.263 8.288 8.313 8.338 8.363 8.388 8.413 8.438 8.463 8.488