Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (8.063-8.087) 
- brezcíljnost -i ž (ȋ) stanje brez cilja, namena: brezciljnost in negotovost ga utruja; zabresti v brezciljnost in pesimizem / razdvojenost in brezciljnost modernega človeka; misel o brezciljnosti vseh človeških teženj; brezciljnost življenja ♪
- brezcvéten -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez cveta, cvetja: brezcvetne in brezlistne veje ♦ nav. mn., bot. brezcvetna rastlina rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
- brezcvétnica -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
- brezčásen -sna -o prid. (á) neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega ♪
- brezčásje -a s (ȃ) knjiž. neodvisnost od časa: ustvaril je like, ki so občečloveški in stoje v brezčasju / njegova drama se dogaja v brezčasju // časovna neomejenost: brezčasje narave / zdelo se mu je, da tone v brezčasje ♪
- brezčásnost -i ž (á) lastnost, značilnost brezčasnega: brezčasnost umetniškega dela / kozmična brezprostornost in brezčasnost ♪
- brezčástnež -a m (ȃ) knjiž. človek brez časti, poštenosti: to so ničvredneži in brezčastneži ♪
- brezčústven -a -o prid. (ȗ) ki je brez čustev: brezčustven in hladen človek / brezčustvena otopelost ♪
- brezčúten -tna -o prid. (ū) 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik // ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža brezčútno prisl.: brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop ♪
- brezdánji -a -e prid. (ā) knjiž. ki je brez dna, zelo globok: brezdanji prepad; brezdanja globina; okrog in okrog brezdanja voda // ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup; brezdanja bolečina, žalost; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema brezdánje prisl.: brezdanje mirni pogled ♪
- brezdánjost -i ž (ā) knjiž. značilnost brezdanjega: brezdanjost prepada / strmoglaviti v brezdanjost globino / brezdanjost časa / pesn. omamna brezdanjost življenja // pesn. neskončost, neizmernost: sence so se gubile v brezdanjost; strmeti v brezdanjost ♪
- brezdélnež -a m (ẹ̑) brezdelen človek: brezdelneži in pijanci / bogati brezdelneži ♪
- brezdélnik -a m (ẹ̑) zastar. brezdelnež: brezdelnik in tat / zabave za bogatine in brezdelnike ♪
- brezdélnost -i ž (ẹ̑) brezdelje: preživljati dneve v lenobni brezdelnosti / dražila jo je njegova lahkomiselnost in brezdelnost ♪
- brezdlák in brezdlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) redko ki je brez dlak: brezdlaka koža ♪
- brezdómec -mca m (ọ̑) človek brez doma: brezdomec sem; usoda brezdomcev / knjiž. brezdomec v svoji domovini in tujec v svoji lastni deželi ♪
- brezdómstvo -a s (ọ̑) stanje človeka brez doma: revščina in brezdomstvo; na vsakem koraku je čutil osamljenost in brezdomstvo ♪
- brezdúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju // slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj brezdúšno prisl.: brezdušno zatirati podložnike ♪
- brezdúšnež -a m (ȗ) brezdušen človek: bil je na glasu kot birokratski diktator in brezdušnež ♪
- brezdúšnik -a m (ȗ) star. brezdušnež: nasilnež in brezdušnik ♪
- brezdúšnost -i ž (ū) lastnost brezdušnega človeka: žrtev gospodarjeve brezdušnosti; protest proti brezdušnosti in nehumanosti / tehnokratska brezdušnost ♪
- brezfosílen -lna -o prid. (ȋ) geol. ki je brez fosilov: brezfosilna kamnina ♪
- brezgíbnost -i ž (ȋ) redko negibnost: pokrajina je ležala pred njim v popolni brezgibnosti ♪
- brezglásje -a s (ȃ) knjiž. molk, tišina: mirno, negibno brezglasje // pesn. večnost, onstranstvo: biti onstran smrti v brezglasju ♪
- brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil ♪
7.938 7.963 7.988 8.013 8.038 8.063 8.088 8.113 8.138 8.163