Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (7.888-7.912)



  1.      bòs  bôsa in bòss bôssa [bos] m ( ) v ameriškem okolju šef, vodja: oblast bosov // žarg. vodja kake organizirane skupine, navadno gangsterske
  2.      bôsec  in bósec -sca m (ō; ọ̑) ekspr., redko bos človek: ubogemu boscu je kupil čevlje
  3.      bosíljek  -jka m () nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: dehteči bosiljek
  4.      bosírati  -am nedov. in dov. () arhit. površinsko obdelati kamen
  5.      bosják  -a m (á) 1. ekspr., redko bos človek: za njo je počasi hodil bosjak 2. knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj revež, brezdomec, potepuh: družil se je z bosjaki in tatovi / Gorki je ustvaril v literaturi tip bosjaka
  6.      bóskopski  -a -o prid. (ọ̑) agr., v zvezi boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve
  7.      bósman  -a m (ọ̄) etn. pletena pogača, zlasti ženitovanjska, znana v Prekmurju in Prlekiji: razrezati bosman
  8.      Bósna  -e ž (ọ̑) pog., ekspr., navadno kot podkrepitev, v zvezah: kar pusti vse skupaj, pa mirna Bosna saj je vseeno; tako bo, kot sem rekel, in mirna Bosna o tem ne bomo več govorili
  9.      bosonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. bos: bosonogo dekletce / bosonog konj ♦ rel. bosonogi avguštinci strožji red avguštincev
  10.      bosopét  in bosopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ekspr. bos: gologlav in bosopet deček; bosopeti paglavci skačejo po travniku
  11.      bosopétnik  -a m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: bosopetniki in kratkohlačniki
  12.      bóssa nóva  bósse nóve [bosa] ž (ọ̑-ọ̑) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo // skladba za ta ples
  13.      bôsti  bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč
  14.      bòt  in bót prisl. (; ọ̑) pog. brez dolga, brez obveznosti, na čistem: vrnil sem ti in zdaj sva bot; pustite vi mene, jaz pa bom vas, pa smo si bot; nekaj dodaj, pa si bova lepo bot
  15.      bóta  -e ž (ọ̄) nav. mn., nar. usnjena golenica: škornji so imeli med peto in visoko boto lepe gube // nar. zahodno škorenj: bil je v kratki suknji in botah
  16.      botáničarka  -e ž (á) strokovnjakinja za botaniko
  17.      botáničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene
  18.      botánik  -a m (á) strokovnjak za botaniko: zborovanje botanikov in zoologov
  19.      botánika  -e ž (á) veda o rastlinah: dognanja v botaniki / tretjo uro je na urniku botanika
  20.      botanizírati  -am nedov. () opazovati ali zbirati rastline v študijske namene: učenci so letos pridno botanizirali; botanizirati v gozdu
  21.      botéga  -e ž (ẹ̑) nar. primorsko manjša trgovina: tržaške botege
  22.      botríja  -e ž () nar. botrinja, botrina: v nedeljo bodo imeli botrijo / skleniti botrijo
  23.      bótrov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na botre: botrovo darilo; sam.: nar. botrovi so dobri ljudje člani botrove družine
  24.      bouclé  in bukle -ja [buklé] m (ẹ̑) tkanina iz niti z drobnimi zankami: plašč iz boucléja ♦ tekst. nit z drobnimi zankami; neskl. pril.: žametne in bouclé preproge
  25.      boutíque  [butik] ž neskl. () modna trgovina z dražjimi, originalnimi oblačili in modnimi dodatki, navadno manjša: odprli so novo boutique; neskl. pril.: stil boutique

   7.763 7.788 7.813 7.838 7.863 7.888 7.913 7.938 7.963 7.988  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA