Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (7.788-7.812)


  1.      bóksast  in bôksast -a -o prid. (ọ̑; ō) ki je iz boksa, usnja: boksasti čevlji ♪
  2.      bókser  -ja m (ọ̑) večji službeni pes z močnim prsnim košem in širokim gobcem: nemški bokser; bokser z rodovnikom ♪
  3.      boksít  -a m (ȋ) petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita; rudnik boksita; tovarna za predelavo boksita ♪
  4.      bóksovka  in bôksovka -e ž (ọ̑; ō) žarg. boks kamera: tudi navadna boksovka ima priključek za bliskovno luč ♪
  5.      ból  -i ž (ọ̑) knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: nositi, potožiti bol; duševna, globoka bol; bol srca // zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: v nogah ne čuti več boli ♪
  6.      bolèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v kolektivu boléče prisl.: vprašanje ga je boleče prizadelo; prim. boleti ♪
  7.      boléhavec  -vca m (ẹ́) redko bolehav človek: starčki in bolehavci ♪
  8.      bolêhen  in boléhen -hna -o prid., bolêhnejši in boléhnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) ki je slabega, šibkega zdravja: bolehen otrok, starček; bolehen je in slabo hranjen / bolehna barva kože ♪
  9.      bolêhnost  in boléhnost -i ž (é; ẹ́) stanje bolehnega človeka: zaradi bolehnosti večkrat manjka v šoli; vzroki bolehnosti otrok so različni ♪
  10.      bolêro  -a m (ȇ) 1. kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja: bel bolero 2. španski ples v tričetrtinskem taktu: plesati bolero // skladba za ta ples: zvoki bolera ♪
  11.      bolést  -i ž (ẹ̑) knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: bolest jo teži; lajšati, občutiti bolest; srce se ji stiska od bolesti; pekoča bolest; solze bolesti // zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: oplazil ga je z bičem, da je vpil od bolesti ♪
  12.      boléstnež  -a m (ẹ̑) knjiž., redko bolezensko neuravnovešen človek: nevrotiki in bolestneži ♪
  13.      boléta  -e ž (ẹ̑) fin., nekdaj potrdilo, navadno o plačilu carine, trošarine: carinska boleta ♪
  14.      boléti  -ím nedov., bôlel (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročati bolečine: glava, zob me boli; ko sta nekaj časa hodila, so jo začele boleti noge / od tvojega klepetanja me že ušesa bolijo; vino je tako kislo, da me za ušesom boli; pren. neuspeh, sramota ga boli; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti 2. brezoseb. čutiti bolečine: ali te boli; v prsih me boli; pren. boli me, ker si takšen; boli ga, ko vidi mater jokati; zastar. v srce ga boli, da je sin tak ● ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice; zastar. stroški niso bili veliki in jih niso dosti boleli prizadeli, oškodovali; ekspr. vse me že boli zelo sem utrujen; preg. po slabi družbi rada glava boli; prim. boleč ♪
  15.      bolézen  -zni ž (ẹ̑) 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ali z izmečki; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna bolezen; duševna bolezen; bolezni dihal, srca; povzročitelj bolezni je virus; bolnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada; bolezen jo je zdelala; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni ∙ preg. dolga bolezen, gotova smrt ♦ med. angleška bolezen rahitis; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; kronična bolezen; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja; sladkorna bolezen; med., vet. Bangova bolezen bruceloza 2. ekspr. pomanjkljivosti, napake: predaprilske bolezni Jugoslavije / otroška bolezen samoupravljanja ♪
  16.      bolgarístika  -e ž (í) veda o bolgarskem jeziku in književnosti: strokovnjak za bolgaristiko ♪
  17.      bolgárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Bolgare ali Bolgarijo: bolgarski jezik; bolgarske vezenine / bolgarski borci ♪
  18.      bólha  -e stil. -é [u̯h] ž (ọ́) majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha ◊ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex ♪
  19.      bolháč  -a [u̯h] m (á) 1. bot. sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium: učinkovit insekticid iz bolhača // prah proti mrčesu iz cvetov te rastline: bolhe preženemo z bolhačem 2. zool. kapusnicam škodljiv hrošč, Haltica: zatirati bolhača 3. slabš. kdor ima veliko bolh: razgnali jih bodo, bolhače ♪
  20.      bólhica  -e [u̯h] ž (ọ́) manjšalnica od bolha: bolhe in bolhice / ekspr. kuža, imaš kaj bolhic ♪
  21.      bôlj  prisl., nàjbolj (ȍ) 1. stopnjuje a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da 2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi ∙ bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno 3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela); Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec) ♪
  22.      bóljka  in bôljka -e ž (ọ́; ó) bot., v zvezi dišeča boljka trava, ki posušena prijetno diši, Anthoxanthum odoratum ♪
  23.      boljševík  -a m (ȋ) 1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike // ekspr. komunist sploh 2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki ♪
  24.      boljševízem  -zma m (ȋ) teorija, strategija in taktika leninizma: širiti boljševizem; ruski boljševizem ♪
  25.      boljševizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati boljševiški ideologiji: boljševizirati partijo; Rusija se je boljševizirala / časopisi so se postopoma boljševizirali ♪

   7.663 7.688 7.713 7.738 7.763 7.788 7.813 7.838 7.863 7.888  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA