Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (7.738-7.762)



  1.      bogatítev  -tve ž () glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje
  2.      bogatíti  -ím nedov. ( í) 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje 3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom
  3.      bógmati se  -am se nedov. (ọ̑) star. potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme: bogmal se je in zaklinjal
  4.      bogočástje  -a s () češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja
  5.      bógočlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava
  6.      bogoklétje  -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga
  7.      bogoklétnež  -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga
  8.      bogoklétnik  -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga
  9.      bogoklétstvo  -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga
  10.      bogomíseln  -a -o [sǝl] prid. () star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni
  11.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa
  12.      bogoslóvje  -a s (ọ̑) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje 2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje
  13.      bogovdánost  -i ž (á) knjiž. vdanost bogu: bogovdanost in pobožnost
  14.      bogovládje  -a s () zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija
  15.      bógpomágaj  in bóg pomágaj medm. (ọ̑-á) izraža obup, strah: bogpomagaj, kako je hudo; bogpomagaj, vse bo zapravil; prisl.: kadar ponori, je z njim bogpomagaj zelo hudo; sam.: prazna hiša je pravi bogpomagaj
  16.      bógrač  -a m (ọ̑) gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami: jesti bograč
  17.      bógsigavédi  in bóg si ga védi prisl. (ọ̑-ẹ́) bogve: ali se bova še srečala, bogsigavedi; bogsigavedi kdo je to rekel
  18.      bógváruj  in bóg váruj stil. bógvári [-kv-] prisl. (ọ̑-á) 1. izraža svarilo, prepoved: bogvaruj da bi se mu približal; bogvaruj povedati komu 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev zanikanja: saj tega ne govorim vam, bogvaruj!
  19.      bógvé  in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga
  20.      bógvédi  in bóg védi [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) star. bogve: doma je iz bogvedi katerega kraja / ni bogvedi kako zgovoren
  21.      bógzná  in bóg zná prisl. (ọ̑-) star. bogve: bogzna zakaj to dela / drži se, kot bi bil bogzna kdo; igra ni bogzna kako duhovita
  22.      bòh  bôha m ( ó) s prašiča odrta, nerazrezana slanina: nasoliti boh; cel svinjski boh / petkilski boh slanine večji kos
  23.      bohém  in boém -a m (ẹ̑) kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik: to je bohem; tip slovenskega bohema; družba bohemov; živeti kot bohem
  24.      bohéma  in boéma -e ž (ẹ̑) knjiž. družba bohemov, bohemi: v Parizu se zbira bohema vsega sveta; velemestna bohema // bohemstvo: bil je nagnjen k bohemi; študentovska bohema
  25.      bohemístika  -e ž (í) veda o češkem jeziku in književnosti: bohemistika in slovenistika

   7.613 7.638 7.663 7.688 7.713 7.738 7.763 7.788 7.813 7.838  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA