Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (7.488-7.512)



  1.      bíren  -rna -o prid. () bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči: birni plod rdeče jagode, maline
  2.      birét  -a m (ẹ̑) trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov: župnik se je pokril s črnim biretom; rdeči kardinalski biret
  3.      biréta  -e ž (ẹ̑) kem. steklena cev z merilno lestvico in pipico za merjenje prostornine odtočene tekočine
  4.      birìč  -íča m ( í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh)
  5.      biríštvo  -a s () 1. biriška služba: birištvo mu je prinašalo skromne dohodke 2. ekspr. nasilje, ovaduštvo: birištvo je bilo v najlepšem cvetu
  6.      bírmati  -am dov. in nedov. () rel. podeliti zakrament birme: birmal ga je mariborski škof bírman -a -o: biti birman
  7.      biró  -ja m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: prepisni, projektivni, turistični biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za tisk / oditi iz biroja 2. polit. vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja / Informacijski biro komunističnih partij
  8.      birokratizírati  -am nedov. in dov. () nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose; ustanova se je birokratizirala birokratizíran -a -o: birokratizirani državni aparat
  9.      birokrátstvo  -a s () redko birokracija, birokratizem: odprava birokratstva iz uradov; prepad med ljudstvom in birokratstvom
  10.      birotéhnika  -e ž (ẹ́) adm. vse administrativno tehnično delo: prizadevanje za izboljšanje birotehnike // tehnični pripomočki in oprema za to delo
  11.      bís  medm. () izraža zahtevo po ponovitvi programske točke, še (enkrat): občinstvo je vpilo pevcem: bis, bis
  12.      bis...  ali bís... in bis... prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na podvojitev atomske skupine v molekuli: bisfenol
  13.      bis  tkanina gl. bisus
  14.      bíser  -a m () 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin
  15.      bíseren  -rna -o prid. () 1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani 2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk ● biserna poroka šestdesetletnica poroketekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti bíserno prisl.: biserno sijati; biserno beli zobje; biserno siva obleka
  16.      biseríti se  -ím se nedov. ( í) knjiž. lesketati se kot biser, iskriti se: vino se biseri v kozarcih; znoj se mu biseri na čelu
  17.      bíserje  -a s () knjiž. dragoceni kamni, biseri: biserje, zlato in srebro se je lesketalo; ogrlica iz biserja; pren. biserje deževnih kapljic
  18.      bísernica  -e ž () 1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica // redko biserovina: gumbi iz bisernice 2. muz. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico ◊ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu
  19.      bíserničen  -čna -o () pridevnik od bisernica: bisernična lupina
  20.      bísernik  -a m () um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami ◊ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis
  21.      bísernost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost bisernega: bisernost barve / žametnost in bisernost glasu
  22.      biskvít  -a m () luknjičavo, rahlo pecivo iz jajc, moke in sladkorja: na mizi je bilo še nekaj biskvita in sadja
  23.      bísmut  in bízmut -a m () kem. mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi
  24.      bísmutov  in bízmutov -a -o prid. () nanašajoč se na bismut: bismutove spojine / bismutove rude
  25.      bíster  -tra -o prid., bístrejši in bistréjši (í ) 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen 3. hiter, uren, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež ● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila bístro prisl.: bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari

   7.363 7.388 7.413 7.438 7.463 7.488 7.513 7.538 7.563 7.588  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA