Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (7.463-7.487)



  1.      bímčkati  -am nedov. in dov. () otr. objemati, ljubkovati: bimčkala ga je in božala
  2.      bímetál  -a m (-) teh. kovinski trak iz dveh podolžno spojenih delov z različno razteznostjo: bimetal se krivi zdaj v eno, zdaj v drugo smer
  3.      bímetálen  -lna -o prid. (-) teh. ki je iz dveh kovin, dvokovinski: bimetalna plošča, žica
  4.      bímetalízem  -zma m (-) fin. denarni sistem, ki temelji na zlati in srebrni podlagi: odprava bimetalizma
  5.      bíobibliografíja  -e ž (-) biblio. biografski podatki o avtorju in seznam njegovih tiskanih del: sestaviti biobibliografijo
  6.      biocenóza  -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija
  7.      bíofízik  -a m (-í) strokovnjak za biofiziko: biofizik in biokemik
  8.      bíogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz živega: zakonitosti biogeneze // teorija o tem nastanku: trditve biogeneze; pren., publ. biogeneza slovenskih zdravilišč je pomanjkljiva
  9.      bíokemíja  -e ž (-) veda o kemični sestavi in procesih v organizmih: dosežki sodobne biokemije
  10.      bíokémik  -a m (-ẹ́) strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki
  11.      biológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo
  12.      biologízem  -zma m () biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci
  13.      biolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana
  14.      bíomása  -e ž (-) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase
  15.      bíopsiholóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika
  16.      bíorítem  -tma m (-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem
  17.      bioskóp  tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop
  18.      bíotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika
  19.      bíotipologíja  -e ž (-) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov
  20.      biotít  -a m () min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom
  21.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme
  22.      bípiramída  -e ž (-) geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide
  23.      bíplán  -a m (-) aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik: preizkušal je starinski biplan
  24.      bíra  -e ž (í) nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste
  25.      bíren  -rna in bírenj -rnja m (í) nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov)

   7.338 7.363 7.388 7.413 7.438 7.463 7.488 7.513 7.538 7.563  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA