Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (7.463-7.487) 
- bímčkati -am nedov. in dov. (ȋ) otr. objemati, ljubkovati: bimčkala ga je in božala ♪
- bímetál -a m (ȋ-ȃ) teh. kovinski trak iz dveh podolžno spojenih delov z različno razteznostjo: bimetal se krivi zdaj v eno, zdaj v drugo smer ♪
- bímetálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) teh. ki je iz dveh kovin, dvokovinski: bimetalna plošča, žica ♪
- bímetalízem -zma m (ȋ-ȋ) fin. denarni sistem, ki temelji na zlati in srebrni podlagi: odprava bimetalizma ♪
- bíobibliografíja -e ž (ȋ-ȋ) biblio. biografski podatki o avtorju in seznam njegovih tiskanih del: sestaviti biobibliografijo ♪
- biocenóza -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija ♪
- bíofízik -a m (ȋ-í) strokovnjak za biofiziko: biofizik in biokemik ♪
- bíogenéza -e ž (ȋ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz živega: zakonitosti biogeneze // teorija o tem nastanku: trditve biogeneze; pren., publ. biogeneza slovenskih zdravilišč je pomanjkljiva ♪
- bíokemíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o kemični sestavi in procesih v organizmih: dosežki sodobne biokemije ♪
- bíokémik -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki ♪
- biológ -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo ♪
- biologízem -zma m (ȋ) biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci ♪
- biolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana ♪
- bíomása -e ž (ȋ-ȃ) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase ♪
- bíopsiholóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika ♪
- bíorítem -tma m (ȋ-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem ♪
- bioskóp tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop ♪
- bíotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika ♪
- bíotipologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov ♪
- biotít -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom ♪
- biotóp -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme ♪
- bípiramída -e ž (ȋ-ȋ) geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide ♪
- bíplán -a m (ȋ-ȃ) aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik: preizkušal je starinski biplan ♪
- bíra -e ž (í) nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste ♪
- bíren -rna in bírenj -rnja m (í) nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov) ♪
7.338 7.363 7.388 7.413 7.438 7.463 7.488 7.513 7.538 7.563 
