Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (7.363-7.387)



  1.      besédnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. gostobesednost, zgovornost: nabreklost in besednost; baročna besednost
  2.      besedoslóvje  -a s (ọ̑) lingv. leksikologija, etimologija: slovansko besedoslovje
  3.      besedotvórje  -a s (ọ̑) lingv. tvorjenje in sestava besed: odkrivati zakone besedotvorja // nauk o tem
  4.      besedún  -a m () slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori: ne poslušaj teh besedunov
  5.      bêsen  in bésen -sna -o prid., bêsnejši in bésnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) 1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen 2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop; besni udarci; besno divjanje viharja / besno sovraštvo bêsno in bésno prisl.: besno streljati
  6.      besežírati  -am nedov. in dov. () med. cepiti z besežejem: besežirati novorojenčke in šolske otroke
  7.      besnênje  -a s (é) glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana
  8.      besnéti  -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / okupatorji so besneli po naših krajih 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar besnèč -éča -e: besneč ocean, ogenj
  9.      bêsnež  in bésnež -a m (; ẹ̑) kdor besni: izvili so besnežu orožje / usta se mu penijo kakor besnežu
  10.      besníti  -ím nedov., bêsni in bésni ( í) redko spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo
  11.      besnják  -a m (á) star. nasilnež, trinog: graščak je bil hud besnjak
  12.      bêsnost  in bésnost -i ž (é; ẹ́) najvišja stopnja jeze: obsedla ga je besnost; spravljati v besnost / njegovo besnost je težko prenašati
  13.      bestiálen  -lna -o prid. () ekspr. živalsko okruten, zverinski: bestialen zločinec / bestialen umor; bestialna krutost; bestialno sovraštvo bestiálno prisl.: zmagovalci so se bestialno znesli nad premaganimi
  14.      bestiálnost  -i ž () ekspr. živalska okrutnost, zverinstvo: brutalnost in bestialnost; bestialnost fašističnih zavojevalcev
  15.      bêštija  in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog. 1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti 2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot kletvica beštija, sem jaz kriv?
  16.      bèt  -à in -a [bǝt] m (ǝ̏ , ǝ̀) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet 2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk ● enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
  17.      béta  -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) druga črka grške abecede: beta [β], gama, delta béta neskl. pril. drugi po vrsti: stranica nasproti kota beta ◊ fiz. žarki beta in beta žarki elektroni, ki jih oddajajo mnoge radioaktivne snovi pri razpadanju
  18.      betatrón  -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in proizvodnjo zelo trdih rentgenskih žarkov: elektronski betatron
  19.      bètec  -tca in betèc -tcà [bǝt] m (ǝ̏; ǝ̏ ) betič: lesen betec
  20.      betèk  -tkà in bètek -tka [bǝt] m (ǝ̏ ; ǝ̏) zastar. stegno (pri pticah)
  21.      bétel  -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka
  22.      betéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) onemogel, slab: star sem in betežen; hodil je upognjen in ves betežen; betežen starec / betežno telo // zastar. bolan, bolehen: izgovarjal se je, da ne more priti, ker je nekaj betežen
  23.      betéžnik  -a m (ẹ̑) betežen človek: streči invalidom in betežnikom / poklicati zdravnika k betežniku
  24.      betón  -a m (ọ̑) gradbeni material iz cementa, peska in vode: mešati, pripravljati beton; oporniki iz betona // kar je iz betona: razbijati beton; kamor si pogledal, samo beton / spi na betonu na betonskih tlehgrad. armirani beton ojačen z armaturo; lahki beton izdelan iz votličastega agregata; prednapeti beton pri katerem se z armaturo doseže pritisk, preden deluje obtežitev
  25.      betónar  -ja m (ọ̑) redko betoner: zidarji in betonarji

   7.238 7.263 7.288 7.313 7.338 7.363 7.388 7.413 7.438 7.463  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA