Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (7.101-7.125)
- bankét 2 -a m (ẹ̑) grad. bankina ♪
- bankír -ja m (í) v kapitalistični ekonomiki lastnik banke: industrijci in bankirji; ameriški bankirji / Anglija je bila svetovni bankir ♪
- bankírka -e ž (í) v nekaterih deželah bankirjeva žena: prišla sta tudi bankir in bankirka ♪
- bankírski -a -o (í) pridevnik od bankir: stara bankirska rodbina ♪
- bankomát -a m (ȃ) avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik posebne kartice sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle ♪
- bánkovec -vca m (ā) papirnati denar: menjati bankovec za tisoč dinarjev; plačati v bankovcih in kovancih; stodinarski bankovec; bankovci po petdeset dinarjev; šop bankovcev ♦ fin. emisija bankovcev ♪
- bankróten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bankrot: bankrotna banka; bankrotne države; bankrotno stanje / duševno in moralno bankrotni ljudje ♪
- bankrotêr -ja m (ȇ) kdor bankrotira: bankroterji in špekulanti; trgovec bankroter; pren., ekspr. moralni bankroter ♪
- bankrotírati -am dov. in nedov. (ȋ) v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti: trgovec je bankrotiral // ekspr. idejno, moralno propasti: družba je etično bankrotirala bankrotíran -a -o: politično bankrotirana reakcija ♪
- bankrótnost -i ž (ọ̑) bankrotno stanje: bankrotnost gospodarstva; pren., ekspr. skrival je svojo intelektualno bankrotnost ♪
- bár 1 -a m (ȃ) 1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru 2. točilnica, bife: stopiti na kavo v bar ♦ gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi 3. omarica s pijačo v sprejemnici ♪
- barákarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barakarje: barakarski otrok; barakarska naselbina ♪
- barantáč -a m (á) slabš. kupčevalec, prekupčevalec: v trg so prihajali sejmarji, barantači in mešetarji; zvijačen barantač ♪
- barantálec -lca [u̯c] m (ȃ) raba peša kupčevalec, prekupčevalec: konjski barantalec; barantalec z vinom ♪
- barantíja -e ž (ȋ) raba peša 1. kupčija, (pre)kupčevanje: napravil je dobro barantijo; barantija s konji; pren., slabš. razkrinkati politične barantije 2. barantanje: barantija za njivo ♪
- bárati -am dov. in nedov. (ȃ) star. vprašati: baraj njo, ne mene; barali so ga, kje je bil; barati po gospodarju ♪
- bárba -e m (ȃ) žarg., navt. kapitan: izkušen barba // nav. neskl., pristavek k moškemu imenu, zlasti v dalmatinskem okolju stric: govoril sem z barba Ivom ♪
- barbár -a m (ȃ) 1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari 2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar ♪
- barbarízem -zma m (ȋ) 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov ♪
- barbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca ♪
- barbárstvo -a s (ȃ) neomikanost, primitivnost: izkopati se iz barbarstva // slabš. nekulturno, surovo dejanje: barbarstva okupatorske vojske ◊ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe ♪
- barbêra -e ž (ȇ) agr. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem: vinogradi barbere // rdeče vino iz grozdja te trte: piti barbero ♪
- bárbica -e ž (ȃ) bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea ♪
- barbiturát -a m (ȃ) farm. uspavalno in pomirjevalno sredstvo: zastrupljenje z barbiturati ♪
- bárd -a m (ȃ) pri Keltih ljudski pesnik in pevec: pesem starodavnih bardov // ekspr. pesnik, v katerega delih je izražen duh naroda, gibanja: bil je bard svojega ljudstva; socialni bard ♪
6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201