Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (6.913-6.937) 
- avstrijakántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avstrijakante ali avstrijakantstvo: bil je iz bogate avstrijakantske družine / avstrijakantska miselnost ♪
- avstríjstvo -a s (ȋ) državna in politična pripadnost k Avstriji ali Avstro-Ogrski: rad je poudarjal svoje avstrijstvo ♪
- ávstro- prvi del zvez (ȃ) nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
- avstrofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avstrofile ali avstrofilstvo: bil je iz znane avstrofilske družine / avstrofilska politika ♪
- avt in out -a [áu̯t] m (ȃ) šport. prostor za mejno črto igrišča: žoga je padla v avt; metanje iz avta / žarg. sodnik je zapiskal avt s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor ♪
- avténtičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ♪
- avténtičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost, verodostojnost: dokazal je avtentičnost pisma; avtentičnost besedila; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda ♪
- avto... 1 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtostopar, avtostrada b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik ♪
- ávtocésta in ávto césta -e ž (ȃ-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste // široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana-Zagreb ♪
- avtodafé -ja m (ẹ̑) v času inkvizicije javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig: trepetati pred avtodafejem; avtodafe na mestnem trgu; pren. knjiga je doživela avtodafe ♪
- ávtodóm in ávto dóm -a m (ȃ-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom ♪
- avtogén -a -o prid. (ẹ̑) redko samoroden, samonikel: avtogeni in umetni pojavi ◊ teh. avtogeno rezanje; avtogeno varjenje varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku, plamensko varjenje ♪
- avtográf -a m (ȃ) 1. kdor avtografira: avtograf in korektor stenografskega učbenika 2. knjiž. svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja: antikvariat kupuje stare knjige in avtografe // redko avtogram: vnet zbiralec avtografov ♪
- avtografírati -am nedov. in dov. (ȋ) tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru // razmnoževati tekst strojepisno, litografsko ♪
- avtohtón -a m (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem ♪
- avtohtón -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija ♪
- ávtoizvóšček in ávto izvóšček -čka m (ȃ-ọ̑) raba peša voznik taksija: kot avtoizvošček je prav dobro zaslužil ♪
- ávtokámp in ávtocámp -a [-kamp] m (ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili: v mestu je tudi avtokamp; prehoden avtokamp ♪
- avtokefálen -lna -o prid. (ȃ) rel., v pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne ♪
- avtokefálnost -i ž (ȃ) rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve ♪
- avtokláv -a m (ȃ) teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih ♪
- ávtoklepár in ávto klepár -ja m (ȃ-á) kdor poklicno opravlja kleparska dela pri avtomobilih: kvalificiran avtoklepar ♪
- avtokracíja -e ž (ȋ) politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju ♪
- ávtokrítika -e ž (ȃ-í) kritika samega sebe; samokritika: odklanja objektivnost in avtokritiko; med njimi je premalo avtokritike ♪
- ávtolíčar in ávto líčar -ja m (ȃ-ȋ) ličar avtomobilov: izučen avtoličar ♪
6.788 6.813 6.838 6.863 6.888 6.913 6.938 6.963 6.988 7.013