Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (6.613-6.637)


  1.      aparatúra  -e ž (ȗ) sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo; klinika je opremljena s sodobno aparaturo; filmska, tonska aparatura; aparatura za vremensko službo ♪
  2.      apárten  -tna -o prid. (ȃ) raba peša ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro; apartna ženska // poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške apártno prisl.: apartno urejena čakalnica ♪
  3.      apáški 1 -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Apače: naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega / prsten apaški obraz ♪
  4.      apatít  -a m (ȋ) topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom ♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita ♪
  5.      apatríd  -a m (ȋ) človek brez domovine, državljanstva; brezdomovinec: mednarodna konvencija o apatridih; kot apatridi se morajo javljati oblasti ♪
  6.      apél  -a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen ♪
  7.      apelatív  in ápelativ -a m (ȋ; ȃ) lingv. ime vrste, skupine predmetov; občno ime ♪
  8.      apelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
  9.      apercipírati  -am nedov. in dov. (ȋ) filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje ♪
  10.      aperitív  -a m (ȋ) pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; neskl. pril.: gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče ♪
  11.      apertúra  -e ž (ȗ) fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva ♪
  12.      apezéjevec  -vca m (ẹ̑) pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941 // po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi ♪
  13.      apikálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na apeks: apikalni katar ♦ lingv. apikalni glas glas, tvorjen s konico jezika ♪
  14.      aplavdírati  -am nedov. (ȋ) z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem ♪
  15.      aplicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne ♪
  16.      aplíka  -e ž (ȋ) redko našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija ♪
  17.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu ♪
  18.      ápnarski  in apnárski -a -o prid. (ȃ; á) nanašajoč se na apnarje ali apnarstvo: apnarsko delo ♪
  19.      ápnarstvo  in apnárstvo -a s (ȃ; ȃ) žganje ali prodajanje apna: zaposlen je v apnarstvu ♪
  20.      ápnat  -a -o in apnàt -áta -o prid. (ȃ; ȁ ā) bogat z apnom: apnata zemlja ♪
  21.      apnén  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apno: apneni belež; apnena malta; apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama ◊ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjak apnéno prisl.: zrl je v njen apneno beli obraz ♪
  22.      apnénast  -a -o prid. (ẹ̄) apnenčast: apnenasta polževa lupina ♪
  23.      apnénčast  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz apnenca: apnenčasta polževa lupina; apnenčaste plasti, skale // ki vsebuje apnenec: apnenčasta zemlja ♪
  24.      apnénec  -nca m (ẹ̄) kamnina, iz katere se pridobiva apno: Alpe so iz apnenca; skladi apnenca; žganje apnenca / industrija apna izkorišča razne apnence / beli apnenec; koralni, kremenasti apnenec; lapornati apnenec ♦ geol. dachsteinski apnenec ♪
  25.      apnénica  -e ž (ẹ̑) 1. peč za žganje apna: postaviti apnenico // vsebina apnenice: skuhati dve apnenici 2. obrat za žganje apna: oče dela v apnenici ♪

   6.488 6.513 6.538 6.563 6.588 6.613 6.638 6.663 6.688 6.713  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA