Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (6.576-6.600)


  1.      antimonít  -a m (ȋ) min. rudnina antimonov sulfid ♪
  2.      antimónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antimon: antimonove spojine ♦ min. antimonov sijajnik rudnina antimonov sulfid ♪
  3.      antiohíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh ♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum ♪
  4.      ántipártijski  -a -o prid. (ȃ-á) ki je proti partiji: antipartijska skupina ♪
  5.      ántipasát  -a m (ȃ-ȃ) geogr. veter v ekvatorialnem področju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega ♪
  6.      antipatíja  -e ž (ȋ) nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije ♪
  7.      antipirétik  -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov ♪
  8.      antipód  -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji ♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble ♪
  9.      antirábičen  -čna -o prid. (á) med. ki deluje proti steklini: antirabično cepivo / antirabična postaja ♪
  10.      ántiromán  -a m (ȃ-ȃ) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana ♪
  11.      antiséptičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki uničuje kužne klice: antiseptična sredstva / antiseptično učinkovanje ♪
  12.      antiséptik  tudi antiséptikum -a m, mn. antiséptika s in antiséptiki m (ẹ́) med. antiseptično sredstvo: uporabili so najmočnejši antiseptik ♪
  13.      ántisociálnost  -i ž (ȃ-ȃ) lastnost, značilnost antisocialnega človeka: njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti ♪
  14.      ántiteló  -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles ♪
  15.      antitéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor ♪
  16.      antitóksičen  -čna -o prid. (ọ́) biol. ki deluje proti toksinom: antitoksični serum ♪
  17.      antokián  tudi antocián -a m (ȃ) biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin ♪
  18.      antoním  -a m (ȋ) lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn ♪
  19.      antracít  -a m (ȋ) premog najvišje kalorične vrednosti: lignit in antracit ♪
  20.      ántropobiologíja  -e ž (ȃ-ȋ) veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih ♪
  21.      antropocéntričen  tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje ♪
  22.      antropocentrízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je ♪
  23.      ántropogenéza  -e ž (ȃ-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj človeka ♪
  24.      ántropogeografíja  -e ž (ȃ-ȋ) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ♪
  25.      antropolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropologijo: antropološki inštitut / antropološka študija / antropološko društvo ♪

   6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA