Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (6.438-6.462)


  1.      ámor  -ja m (ȃ) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: porcelanasti amor; amor z lokom in puščico ♪
  2.      amórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ♪
  3.      amortizácija  -e ž (á) 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija ljudskega posojila; amortizacija z žrebanjem 3. jur. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice ♪
  4.      amortizêr  -ja m (ȇ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja, blažilec: v avtu se je zlomil levi amortizer; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi ♪
  5.      amortizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih ♪
  6.      àmpak  in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš ♪
  7.      ampelografíja  -e ž (ȋ) veda, ki proučuje vrste vinskih trt: posvetiti se študiju ampelografije ♪
  8.      ampêrsekúnda  in ampêre-sekúnda -e [-ers-] ž (ȇ-ȗ) fiz. enota za merjenje elektrine ♪
  9.      amplitúda  -e ž (ȗ) 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov ◊ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju ♪
  10.      amplitúden  -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na amplitudo: amplitudni kot; amplitudna modulacija modulacija, pri kateri se spreminja amplituda nihanja ♪
  11.      amputírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti amputacijo: amputirati ranjeno nogo pod kolenom / moral si je dati amputirati vse prste amputíran -a -o: amputirano stopalo ♪
  12.      àmúzičen  -čna -o prid. (ȁ-ú) ki je brez čuta, smisla za umetnost: amuzično občinstvo umetnika ne razume; estetsko amuzičen ♪
  13.      ànacionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) narodno brezbrižen: sovražno delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov; očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno ♪
  14.      anafilaksíja  -e ž (ȋ) med. preobčutljivost organizma za vbrizgane tuje beljakovine: proučevati anafilaksijo ♪
  15.      anáfora  -e ž (á) lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na začetku zaporednih stavkov ali verzov: uporabljati anafore ♪
  16.      anafóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na anaforo: anaforična stanca ◊ lingv. anaforični zaimek zaimek, ki obnavlja pomen predhodne besede ♪
  17.      anagráf  -a m (ȃ) adm. register stalnega prebivalstva: predložil je anagraf mesta // urad za prijavljanje in odjavljanje prebivalcev: anagraf vodi evidenco o prebivalstvu ♪
  18.      anagrám  -a m (ȃ) s prestavitvijo črk nastala nova beseda: beseda leto je anagram od telo; večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami ♪
  19.      anakolút  -a m (ȗ) lingv., lit. nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna: tak stavek je primer anakoluta ♪
  20.      anakónda  -e ž (ọ̑) zool. zelo velika južnoameriška kača, Eunectes murinus ♪
  21.      anakreóntika  -e ž (ọ́) lit. pesništvo, ki opeva brezskrbno življenje, vino, ljubezen: Vodnikovo zanimanje za anakreontiko / rokoko in anakreontika ♪
  22.      análen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na anus: analna odprtina ♪
  23.      analfabét  -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet ♪
  24.      analfabetízem  -zma m (ȋ) neznanje branja in pisanja; nepismenost: odpraviti analfabetizem; boj proti analfabetizmu // slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem ♪
  25.      analgétik  -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti bolečinam: sintetični analgetiki ♪

   6.313 6.338 6.363 6.388 6.413 6.438 6.463 6.488 6.513 6.538  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA