Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (6.213-6.237) 
- akceptírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka; poslušalci so referat v glavnem akceptirali ♦ fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo ♪
- akcesíja -e ž (ȋ) biblio. oddelek, ki vodi inventarne knjige: dela v akcesiji ♪
- akcesíst -a m (ȋ) nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik: finančni akcesist ♪
- akcesóren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek; to je le akcesoren pojav ♦ gozd. akcesorna sestavina lesa ♪
- akcidénca -e ž (ẹ̑) filoz. nebistvena, stranska lastnost: akcidenca ne vpliva na naravo stvari; bitne lastnosti in akcidence ◊ tisk. lepotna priložnostna tiskovina ♪
- ákcija 1 -e ž (á) 1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati pri akcijah; mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija; akcija Rdečega križa; uspeh akcij // delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo 2. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu ◊ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile ♪
- ákcija 2 -e ž (á) ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije ♪
- ákcijski in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ) 1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / film akcijskega žanra 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta ♪
- akcíjski in ákcijski -a -o prid. (ȋ; á) delniški: akcijski kapital; akcijska družba ♪
- akcionár -ja m (á) delničar: akcionarji svinčenih rudnikov ♪
- áker ákra m (ā) angleška ali ameriška ploščinska mera, 4.046 m2: poslopja zavzemajo deset akrov površine ♪
- aklamírati -am nedov. in dov. (ȋ) množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem ♪
- aklimatizácija -e ž (á) prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizacija rastline, živali; sposobnost aklimatizacije / aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram ♪
- aklimatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore; nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeli aklimatizíran -a -o: aklimatizirani bombaževec ♪
- akmeízem -zma m (ȋ) lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem ♪
- àko in ako vez. (ȁ) raba peša 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit ♪
- akolít -a m (ȋ) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona: pri obredih asistirajo leviti in akoliti ♪
- akomodírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prilagoditi, privaditi: akomodiral je svoj način življenja dejanskemu stanju; novim razmeram se je hitro akomodiral ♦ med. akomodirati oči prilagoditi očesni leči za gledanje od blizu ali na daleč ♪
- akórd 1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja ♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc ♪
- akórd 2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu ♪
- akóv -a m (ọ̑) nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam (M. Kranjec) ♪
- akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pooblastiti koga, da zastopa interese svoje države v tuji državi: akreditirati poslanika 2. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki akreditíran -a -o: bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov ♪
- akreditív -a m (ȋ) 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma ♪
- akreditíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar ◊ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države ♪
- akribíja -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja ♪
6.088 6.113 6.138 6.163 6.188 6.213 6.238 6.263 6.288 6.313