Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (6.051-6.075)


  1.      adekváten  -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti ♪
  2.      adhezíja  -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto ◊ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina ♪
  3.      ad hóc  in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; neskl. pril.: ad hoc sestanek ♪
  4.      adiabáta  -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema ♪
  5.      adiabáten  -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistem adiabátno prisl.: adiabatno izoliran plin ♪
  6.      adícija  -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije ◊ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin ♪
  7.      adíjo  medm. (ȋ) pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba ∙ Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar) ♪
  8.      adírati  -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila ◊ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin ♪
  9.      ádjektiv  -a m (ȃ) lingv. pridevnik ♪
  10.      ádjektiven  -vna -o prid. (ȃ) lingv. pridevniški: adjektivni atribut ♪
  11.      adjektivizácija  -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti ♪
  12.      adjektivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti ♪
  13.      adjúnkt  -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt ♪
  14.      adjustíranje  -a s (ȋ) glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga ♪
  15.      adjustírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado adjustíran -a -o: popolnoma adjustirana pošiljka ♪
  16.      adjútum  -a m (ȗ) nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev ♪
  17.      adlátus  -a m (ȃ) nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus; pren. kritik in njegov adlatus ♪
  18.      admirál  -a m (ȃ) 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta ♪
  19.      admiralitéta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta ♪
  20.      admirálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor ♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom ♪
  21.      admirálstvo  -a s (ȃ) 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo ♪
  22.      adolescénca  -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence ♪
  23.      adolescènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov ♪
  24.      adoptánt  -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec ♪
  25.      adoptírati  -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali adoptíran -a -o: adoptirana hči ♪

   5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA