Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (5.938-5.962)


  1.      žénščina  -e ž (ẹ̄) slabš. ženska: odprla jim je suhljata ženščina; huda, jezljiva ženščina / kot nagovor ženščina nesrečna, ne vtikaj se v vsako stvar ♪
  2.      žepnína  -e ž (ȋ) manjša vsota denarja, ki jo kdo dobi navadno mesečno za manjše osebne izdatke: dajati otroku žepnino ♪
  3.      žepovína  -e ž (í) obrt. gosta, trdna bombažna tkanina za notranji del žepov: urezati žep iz žepovine ♪
  4.      žgalína  -e ž (í) zastar. sončna pripeka: trpeti v žgalini ♪
  5.      žganína  -e ž (í) 1. knjiž. žgana pijača: steklenica žganine 2. arheol. ostanki sežganega trupla ♪
  6.      žídinja  -e ž (ȋ) pripadnica židovske vere: židinje in muslimanke ♪
  7.      žignína  -e ž (ȋ) jur. pristojbina za žigosanje meril in dragih kovin: plačati žignino ♪
  8.      žigovína  -e ž (í) jur. žignina: plačati žigovino ♪
  9.      žilnína  -e ž (ȋ) petr. kamnina, nastala iz magme, v obliki žile: globočnine, predornine in žilnine ♪
  10.      žimovína  -e ž (í) tekst. tkanina z osnovo iz bombažne ali lanene sukane preje in votkom iz žime: izdelava žimovine ♪
  11.      žíngati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. 1. peti, prepevati: žingajo vsak svojo pesem 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: vso noč ga žingajo ♪
  12.      žínjati  -am nedov. (ȋ) nar. koroško misliti, premišljevati: ne žinjaj več name; žinja, da mora že tako biti ♪
  13.      živčnína  -e ž (ȋ) anat. živčna snov v osrednjem živčevju: kostnina, mišičnina in živčnina ♪
  14.      živína  -e ž (í) 1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo: živina muka, se pase; skidati živini; gojiti, rediti živino; krmiti, napajati živino; lepa, suha živina; čreda živine; imeti dvajset glav živine; trgovina z živino; živina in ovce; dela, gara, trudi se kot (črna) živina zelo, hudo; pije kot živina zelo, veliko; ravnati s kom kot z živino zelo surovo / klavna, mlečna, plemenska živina; pašna, vprežna živina; rogata živina govedo; tovorna živina konji, mule, osli / goveja živina / ekspr. te rastlinske uši so domača živina mravelj ∙ šalj. ščetinasta živina prašiči 2. nizko nasilen, surov človek: ta živina jo je pretepel / kot psovka ti prekleta živina, pusti ga 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: spoznal je vse živine te ustanove; biti pomembna, velika, vplivna živina / ministrska, politična živina ♪
  15.      živínče  -ta s (í) 1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase; pomolsti, vpreči živinče; bolehno, preplašeno živinče; dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo / vprežno živinče // ed., redko manjšalnica od živina: skrbi za konje in drugo živinče 2. ekspr. kdor opravlja zelo težka, naporna dela: otrok ni živinče / ali misliš, da sem tovorno živinče 3. slabš. kdor dela, kar se naroči, zahteva: neumno živinče mu seveda ni ugovarjalo 4. ekspr. nasilen, surov človek: to živinče jo bo uničilo / kot psovka pusti me, živinče 5. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: na lov je prišlo nekaj imenitnejših živinčet ♪
  16.      živínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od živina: krmiti, rediti živinico; lepa živinica / ob cvetenju ajde so čebelarji pripeljali živinico na pašo čebele ● ekspr. iti na planino po svoje živinice krave, vole, ovce ♪
  17.      živinoréja  -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo živine: izboljšati živinorejo; ukvarjati se z živinorejo; poljedelstvo in živinoreja / mesna, mlečna živinoreja; nomadska živinoreja; pašna živinoreja reja živine s pašo, pasenjem ♪
  18.      živinoréjec  -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja živino: biti živinorejec; problemi živinorejcev / nomadski živinorejec ♪
  19.      živinoréjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na živinorejce ali živinorejo: živinorejsko združenje / živinorejska razstava / živinorejski tehnik ♪
  20.      živinozdravník  -a m (í) strokovnjak za veterino; veterinar: živinozdravnik pregleduje živali; peljati psa k živinozdravniku ♪
  21.      živinozdravníški  -a -o prid. (ȋ) veterinarski: živinozdravniški pregled živali / živinozdravniška služba ♪
  22.      živinozdrávstvo  -a s (ȃ) veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora; veterina: ukvarjati se z živinozdravstvom ♪
  23.      živínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na živino: živinski iztrebki; živinske bolezni / živinski sejem / živinska krma; živinsko napajališče / živinski vagon / živinska sol sol, s katero se dopolnjuje krmljenje ∙ star. živinski zdravnik veterinar ♦ vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi // ekspr. zelo velik, močen: živinska potrpežljivost / živinsko trpljenje zelo veliko, hudo // ekspr. zelo nasilen, surov: živinsko ravnanje živínsko prisl.: živinsko razgrajati; živinsko pijan človek; po živinsko delati s kom ♪
  24.      živínstvo  -a s (ȋ) 1. knjiž. surovost: potrlo ga je, ko je videl toliko živinstva / on je utelešeno živinstvo 2. zastar. živinoreja: živinstvo in sadjarstvo ♪
  25.      žlahtnína  -e ž (ȋ) 1. agr. trta z navadno petdelnimi listi, srednje velikimi grozdi in jagodami rdeče ali rumeno zelene barve: zasaditi žlahtnino / bela z rumeno zelenimi, rdeča žlahtnina z rdečimi grozdi // belo vino iz grozdja te trte: piti žlahtnino 2. knjiž., ekspr. izbrana, kakovostna pijača, zlasti vino: vi svojo kislico dražje prodajate kot jaz žlahtnino; napolniti kozarce z žlahtnino ● star. skrinja, polna žlahtnin dragocenosti ♪

   5.813 5.838 5.863 5.888 5.913 5.938 5.963 5.988 6.013 6.038  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA