Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (5.838-5.862)



  1.      zedinjeváti  -újem nedov.) 1. delati kaj enotno, složno: zedinjevati ljudi, narode / zedinjevati mnenja enotiti 2. knjiž. združevati, povezovati: zedinjevati ljudi sorodnih poklicev; gospodarsko, politično zedinjevati zedinjeváti se postajati enakih misli, istega mnenja: o tem se postopoma zedinjujejo
  2.      zelenikovína  -e ž (í) pušpanov les: lesorez iz zelenikovine
  3.      zélenin  in zêlenin -a -o prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na zeleno: zelenin list, gomolj / zelenina juha
  4.      zelenína  -e ž (í) 1. lastnost zelenega, zelena barva: zelenina dreves, travnika; zelenina jezera 2. knjiž. zelenje: trgati zelenino; okrasna zelenina 3. redko kar je zeleno: pokrajina s pasovi zelenine med kamenjem
  5.      zemljarína  -e ž () knjiž. davek od zemlje, zemljišča: plačevati zemljarino
  6.      zêmljin  -a -o prid. () nanašajoč se na zemlja 1: zemljina površina / zemljin satelit ♦ astr. Zemljin tir; geol. zemljina skorja zemeljska skorja
  7.      zemljína  -e ž (í) knjiž. 1. celina: take vasi ni na nobeni drugi zemljini 2. zemlja, prst: ruda je pokrita z zemljino ◊ grad. zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje, navadno kot podlaga za gradbene objekte
  8.      zemljíškolastnínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na zemljiško lastnino: zemljiškolastninski odnosi / zemljiškolastninsko razslojevanje prebivalstva
  9.      zeppelin  gl. cepelin
  10.      zginiti  ipd. gl. izginiti ipd.
  11.      zgodovína  -e ž (í) 1. celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem: njihova zgodovina je težka, zapletena; narodi s pomembno zgodovino; o zgodovini cerkve poroča samostanski kronist; gibalo, tek zgodovine; materialistično pojmovanje zgodovine / človeška, osebna zgodovina; geološka zgodovina zemlje; kitajska, slovenska, svetovna zgodovina; krajevna zgodovina; zgodovina filma, glasbe, tehnike / napisati zgodovino rodu / Zgodovina slovenskega naroda 2. obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega so pisani viri: položaj našega naroda skozi zgodovino; v zgodovini človeštva, zemlje se je zgodilo veliko katastrof; novejša, starejša zgodovina; zgodovina in prazgodovina / obdobje zgodovine // veda o tem: viri za zgodovino / gospodarska, politična, umetnostna zgodovina; literarna zgodovina; primerjalna zgodovina ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov; splošna zgodovina / uradna zgodovina / predavati zgodovino; ocena iz zgodovine / žarg. kupiti zgodovino za peti razred učbenik zgodovinevznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. bil je mož, ki je delal zgodovino odločujoče posegal vanjo; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. priti v zgodovino postati zgodovinsko pomemben; ekspr. on je živa zgodovina domačega kraja vse pozna, ve; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu; ekspr. to je še zavito v temo zgodovine še ni pojasnjeno, raziskano
  12.      zgodovínar  -ja m () strokovnjak za zgodovino: biti bibliograf in zgodovinar / literarni, pravni, umetnostni zgodovinar / šola razpisuje delovno mesto zgodovinarja / žarg., šol. bil je najboljši zgodovinar v razredu
  13.      zgodovínarica  -e ž () zgodovinarka: priznana zgodovinarica / literarna zgodovinarica
  14.      zgodovínarka  -e ž () strokovnjakinja za zgodovino: ugledna zgodovinarka / literarna, umetnostna zgodovinarka
  15.      zgodovínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na zgodovinarje: to področje raziskuje večja zgodovinarska skupina / zgodovinarsko pisanje, razpravljanje zgodovínarsko prisl.: on je zgodovinarsko stvaren
  16.      zgodovínarstvo  -a s () 1. dejavnost, ki se ukvarja s proučevanjem zgodovine: položaj našega zgodovinarstva in muzejstva / literarno zgodovinarstvo 2. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: zgodovinarstvo v književnih delih
  17.      zgodovinopísec  -sca m () kdor piše dela, knjige o zgodovini: dela slovenskih zgodovinopiscev
  18.      zgodovinopísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na zgodovinopisce ali zgodovinopisje: zgodovinopisne raziskave / zgodovinopisni del knjige
  19.      zgodovinopísje  -a s () dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem del, knjig o zgodovini: dosežki slovenskega zgodovinopisja / literarno, politično, umetnostno zgodovinopisje // veda o tem
  20.      zgodovínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na zgodovino: zgodovinski proces, razvoj; zgodovinska resnica; to so zgodovinska dejstva / zgodovinsko ozadje politične krize / zgodovinski dogodek; zgodovinska osebnost / zgodovinski dokumenti / to so zgodovinski kraji; zgodovinska oblačila / naroda imata enako zgodovinsko usodo / zgodovinsko gledanje, mišljenje / starejša zgodovinska obdobja / zgodovinski viri; zgodovinske razprave; zbirati zgodovinsko gradivo / pomožne zgodovinske vede / zgodovinski učbeniki 2. ekspr. ki ima velik, trajen pomen: zanje je to zgodovinski dogodek; zgodovinski prelom v naši književnosti; zgodovinski sestanek; sprejeti zgodovinsko odločitev / odkritje je zgodovinskega pomena ◊ filoz. zgodovinski materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; lingv. zgodovinski slovar slovar, ki vsebuje besedni zaklad določenega preteklega obdobja; zgodovinska slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika; lit. zgodovinski roman; zgodovinska drama, povest; zgod. zgodovinski narod narod, ki ima svojo državnost zgodovínsko prisl.: zgodovinsko dokazana, potrjena osebnost; zgodovinsko pomemben dokument
  21.      zgodovínskost  -i ž () lastnost, značilnost zgodovinskega: zgodovinskost junakov ljudske epike / ekspr. zgodovinskost odločitve
  22.      zgodovínstvo  -a s () zgodovinarstvo: razcvet zgodovinstva v tistem času / zgodovinstvo v pisateljevem delu poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev
  23.      zgorelína  -e ž (í) kar ostane po gorenju: bencinske, plinske zgoreline; pepel, saje in druge zgoreline
  24.      zgoščína  -e ž (í) fiz. območje v snovi, kjer je tlak večji od povprečnega tlaka: zgoščine in razredčine / potujoča zgoščina zraka
  25.      zgradarína  -e ž () jur., nekdaj davek na dohodek od zgradb: plačevati zgradarino

   5.713 5.738 5.763 5.788 5.813 5.838 5.863 5.888 5.913 5.938  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA