Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (5.763-5.787)


  1.      zadovóljščina  -e ž (ọ̑) zastar. 1. zadovoljstvo: čutiti zadovoljščino po opravljenem delu 2. zadoščenje: zahtevati zadovoljščino ♪
  2.      zadrgnína  -e ž (ȋ) poškodba zaradi zadrgnjenja: zadrgnina na zapestju ♦ med. zadrgnina na črevesu zaradi zategnitve pri kili ♪
  3.      zadúžbina  -e ž (ȗ) v srbskem okolju cerkev, samostan, ki ga da postaviti vladar, fevdalni gospod in v katerem se zanj opravlja bogoslužje, molitve: samostan je kraljeva zadužbina ♪
  4.      zagíniti  -em dov. (í ȋ) zastar. umreti: zaginil je v tujini ♪
  5.      zagospodínjiti  -im dov. (í ȋ) začeti gospodinjiti: tudi v novem okolju je spretno zagospodinjila / zagospodinjila je na sosedovi kmetiji postala gospodinja ♪
  6.      zagrinjálo  -a s (á) kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj zagrinja, zakriva: odgrnil je zagrinjalo in stopil naprej; ločiti spalni del prostora z zagrinjalom; svileno zagrinjalo / zagrinjalo se je dvignilo in predstava se je začela odrska zavesa; okna brez zagrinjal zaves; pren., ekspr. zagrinjalo prihodnosti // ekspr. kar kaj zagrinja, zakriva: zagrinjalo dežja; sivo zagrinjalo oblakov ♪
  7.      zagrínjati  -am nedov. (í) 1. zakrivati kako stvar z nameščanjem tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrinjati okna z zavesami; zagrinjati se z rjuho / zagrinjati zavese razprostirati, nameščati jih, da kaj zakrivajo // biti nameščen, razprostrt pred kako stvarjo, čez kako stvar in jo zakrivati: zavesa zagrinja oder, vhod; pren., knjiž. zagrinjati komu resnico 2. zakrivati kako stvar z nameščanjem kake snovi po njej, čez njo: zagrinjati fižol v jamicah / zagrinjati jamice / ekspr. zagrinjati grob / valovi zagrinjajo čoln / ekspr. sneg zagrinja pokrajino 3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastajanjem delati, povzročati, da postaja kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrinja polja / oblaki zagrinjajo sonce zakrivajo, zastirajo ♪
  8.      zahinávčiti  -im dov. (ā ȃ) hinavsko reči: kako je to dobro, je zahinavčila ♪
  9.      zaíniti se  -im se dov. (ȋ ȋ) nav. 3. os., knjiž. prekriti se, pokriti se z ivjem: oblačila in pokrivala so se zainila zaínjen -a -o: zainjene veje ♪
  10.      zainteresíranec  -nca m (ȋ) publ. interesent: zainteresiranci za stanovanja ♪
  11.      zainteresíranost  -i ž (ȋ) publ. zanimanje, navdušenost: zainteresiranost mladih za šport; zainteresiranost množic za kulturo // prizadevnost, zavzetost: zainteresiranost delavcev za boljše delo; zainteresiranost narodov za ohranitev miru / pesnikova globoka človeška zainteresiranost prizadetost ♪
  12.      zainteresírati  -am dov. (ȋ) publ., navadno v zvezi z za vzbuditi pri kom zanimanje, nagnjenje za kaj; navdušiti, pridobiti: zainteresirati mladino za glasbo, šport / predavanje mora poslušalca zainteresirati // spodbuditi k čemu, pridobiti za kaj: zainteresirati delavce za večjo proizvodnjo / to ga je zainteresiralo za nadaljnje sodelovanje zainteresírati se dobiti, pokazati zanimanje, nagnjenje za kaj: zainteresirati se za računalništvo zainteresíran -a -o: zainteresiran kupec; biti zainteresiran za razvoj, neustalj. na razvoju česa; sam.: sporočiti zainteresiranim rok za oddajo prošenj ♪
  13.      zainvestírati  -am dov. (ȋ) z investiranjem zapraviti: zainvestirati veliko vsoto denarja / v tovarno so zainvestirali več milijard ♪
  14.      zajčevína  -e ž (í) 1. zajčje krzno: kapa iz zajčevine 2. zajčje meso: pečena zajčevina ♪
  15.      zakínkati  -am dov. (ȋ) 1. z glavo narediti nekaj gibov, navadno navzdol in navzgor, zaradi slabosti, utrujenosti: če ga je pestoval pokonci, je otrok zakinkal / bil je tako slaboten, da mu je glava zakinkala // redko pokimati: zakinka in reče: Prav imaš 2. ekspr. sede, z glavo, usmerjeno navzdol, zadremati, zaspati: nekajkrat je zazehal, potem pa je kar pri mizi zakinkal; med predavanjem, vožnjo zakinkati // zadremati, zaspati sploh: po kosilu rad zakinka ♪
  16.      zaklínek  -nka m (ȋ) knjiž. 1. klinast predmet, s katerim se kaj trdno namesti: zabiti zaklinek 2. klinast del kake površine, ki sega v kaj: gozdni zaklinek; v stepo so segali osmojeni zaklinki trave / v zaklinkih stropa so ornamenti ● zastar. kožuh na zaklinke škrice ♪
  17.      zaklíniti  -im dov. (í ȋ) knjiž. 1. z zabitjem klina, klinov narediti, da je kaj trdno nameščeno: zakliniti toporišče / zakliniti sekiro / zakliniti jambor v pod 2. zakoličiti: zakliniti zemljišče 3. povzročiti, da ima kaj klinasto obliko: granata je zaklinila stolp ◊ gozd. zakliniti hlod zabiti vanj klin za spravilo iz gozda zaklíniti se prodreti, zariti se v kaj kot klin in tam ostati: železo se je zaklinilo med rebra / enota se je zaklinila v sovražno vojsko zaklínjen -a -o: zaklinjen hlod ∙ knjiž. zaklinjena planinska pot zavarovana s klini ♪
  18.      zaklinjálec  -lca [u̯c] m (ȃ) po ljudskem verovanju kdor z zaklinjanjem vpliva na kaj: zaklinjalec je bil brez moči / zaklinjalec bolezni, duhov ♪
  19.      zaklínjanje  -a s (í) 1. glagolnik od zaklinjati: zaklinjanje soseda, naj pomaga / zaklinjanje zlih duhov / njegovo zaklinjanje nas ni prepričalo; po zaklinjanju vratarja ni nihče vstopil v stavbo 2. po ljudskem verovanju beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izgovarjati, peti zaklinjanja ♪
  20.      zaklínjati  -am nedov. (í) 1. star. zelo prositi, rotiti: z dvignjenimi rokami ga je zaklinjala; zaklinjal jo je, naj mu ne dela težav / na najino ljubezen, pri najini ljubezni ti zaklinjam, da mi pomagaš 2. po ljudskem verovanju izrekati besedo, besede, ki povzročajo a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zaklinjati sonce, da ne sveti b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zaklinjati zle duhove, točo zaklínjati se ekspr. podkrepljeno s kletvijo izražati svojo odločitev, sklep glede česa: vsi so se zaklinjali, da bodo pomagali / zaklinjati se na svojo čast / nisem bil tam, hudiča, se je zaklinjal ● star. zaklinjati se na evangelij prisegati zaklinjáje: prepričal jo je, zaklinjaje se na njuno prijateljstvo zaklinjajóč -a -e: zaklinjajoč se na svojo poštenost, jih je pregovoril ♪
  21.      zaklinjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju zaklinjalec: zaklinjevalec dežja ♪
  22.      zakoreníniti  -im dov. (í ȋ) 1. ekspr. narediti, povzročiti, da se kdo notranje, čustveno tesno poveže s čim: zakoreniniti naseljence; zakoreniniti se v mestu / ljudje so se zakoreninili v zemljo // narediti, povzročiti, da se kaj globlje, trajneje poveže s čim, ustali v čem: zakoreniniti nove nazore v človeka; nova oblast se še ni zakoreninila / če se napake zakoreninijo, jih je težko izkoreniniti 2. ekspr. narediti, povzročiti, da dobi kaj v čem osnovo, izhodišče: zakoreniniti svoja dela v ljudskih motivih zakoreníniti se s koreninami povezati se s podlago: drevo, rastlina se zakorenini zakorenínjen -a -o: v domačo zemljo, v stvarnosti zakoreninjen pisatelj; zakoreninjen potaknjenec; zakoreninjene navade ♪
  23.      zakorenínjati  -am nedov. (í) ekspr. delati, povzročati, da se kdo notranje, čustveno tesno povezuje s čim: zakoreninjati nemirne ljudi; počasi se zakoreninjati v novem okolju // delati, povzročati, da se kaj globlje, trajneje povezuje s čim, ustaljuje v čem: zakoreninjati novo miselnost; v ljudeh se zakoreninja drugačno prepričanje zakorenínjati se s koreninami povezovati se s podlago: rastlina se že zakoreninja ♪
  24.      zakorenínjenec  -nca m (ȋ) ekspr. človek, ki je notranje, čustveno tesno povezan s čim: zakoreninjenci v tradiciji ◊ agr. zakoreninjeni potaknjenec ♪
  25.      zakorenínjenost  -i ž (ȋ) ekspr. stanje zakoreninjenega: zakoreninjenost človeka v domačo zemljo / zakoreninjenost navad ◊ agr. rastline zaradi slabe zakoreninjenosti hirajo ♪

   5.638 5.663 5.688 5.713 5.738 5.763 5.788 5.813 5.838 5.863  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA