Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (5.726-5.750)
- vstrelína -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla ob vstopu v telo: prestreline, izstreline in vstreline ♪
- vtisnína -e ž (í) knjiž. vboklina, nastala zaradi pritiska, pritiskanja česa: vtisnina na kavču ♦ med. vtisnina na glavi ♪
- vzbočína -e ž (í) knjiž. vzboklina, izboklina: vzbočina na zidu ♪
- vzboklína -e ž (í) kar je na ravni površini navzgor, navzven ukrivljeno: na cesti so jame in vzbokline; zravnati vzbokline; kamnite vzbokline; telesne vzbokline; vzbokline na stropu; ploskve brez vzboklin / vzboklina stopala vzbočenost, vzboklost ♦ tisk. tisk z vzbokline tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; visoki tisk ♪
- vzdrževalnína -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za vzdrževanje: pobirati vzdrževalnino; vzdrževalnina za avtomobil, lokal / živeti od vzdrževalnine; letna, mesečna vzdrževalnina v internatu // preživnina: dobivati, plačevati vzdrževalnino; vzdrževalnina za otroka, razvezanega zakonca; sodno priznana vzdrževalnina ♪
- vzgojnína -e ž (ȋ) zastar. vzdrževalnina za otroka: otroci so po očetovi nesreči dobivali vzgojnino ♪
- vzhodnjákinja -e ž (á) ženska oblika od vzhodnjak: oblačila vzhodnjakinj ♪
- vzpetelíniti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. 1. pobahati se, postaviti se: vzpeteliniti se pred kom 2. razburiti se, vznemiriti se: močno se vzpeteliniti ♪
- vzpetína -e ž (í) del zemeljskega površja, ki je višji od okolice: strma, z gozdom porasla vzpetina; vrh, vznožje vzpetine; cerkev, mesto na vzpetini; doline in vzpetine / gorska vzpetina ♪
- vzpetínica -e ž (í) manjšalnica od vzpetina: mitraljezec se je ulegel za vzpetinico; vas na vzpetinici ♪
- vzvišenína -e ž (í) zastar. vzpetina: vas leži na vzvišenini / gorske vzvišenine ♪
- vzvišína -e ž (í) zastar. vzpetina: hiša stoji na vzvišini ob gozdu ♪
- vzvrtínčiti -im dov. (í ȋ) povzročiti, da se kaj začne premikati v spiralastih zavojih: burja vzvrtinči listje, sneg vzvrtínčiti se začeti se premikati v spiralastih zavojih: voda se vzvrtinči / prah se vzvrtinči in spet usede; dim se vzvrtinči proti nebu vzvrtínčen -a -o: vzvrtinčeno morje ♪
- zabalínati -am dov. (ȋ) ekspr. z balinanjem nekoristno porabiti: celo popoldne je zabalinal ♪
- zabalíncati -am dov. (ȋ) nar. zabalinati: več ur je zabalincal ♪
- zabíncati -am dov. (ȋ) nar. vzhodno zabrcati: konj je jezno zabincal / zabincati z nogami ♪
- zabingljáti -ám dov. (á ȃ) viseč na čem se zazibati: zaradi sunka ji je zabingljal obesek na verižici; nepreh. z rokama se je prijel za drog in za hip zabingljal v zraku / sedel je na mizo in zabingljal z nogami // redko zazvoniti, zazvončkljati: zvonec nad vrati je zabingljal ♪
- zabobnína -e ž (ȋ) anat. bobnična votlina: zabobnina s slušnimi koščicami ♪
- zabrazgotíniti se -im se dov. (í ȋ) nav. 3. os., med. zaceliti se tako, da nastane brazgotina: rana se je zabrazgotinila zabrazgotínjen -a -o: zabrazgotinjena opeklina ♪
- zabrazgotínjenje -a s (ȋ) glagolnik od zabrazgotiniti se: zabrazgotinjenje površine rane ♪
- zabreklína -e ž (í) izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine: otipati zabreklino na trebuhu ♪
- zabuhlína -e ž (í) izboklina na telesu, organu navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine: zabuhline od udarcev / zabuhlina lica ♪
- zacaríniti -im dov., zacarínjen (ȋ ȋ) pregledati uvoženo ali izvoženo blago in določiti carino: zacariniti blago, pošiljko ♪
- zacelína -e ž (í) agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjenem mestu stebla ali veje po obrezovanju ♪
- zacíncati -am dov. (ȋ) 1. pog. za kratek čas postati omahljiv, neodločen: zacincala sem, ali bi šla ali ne 2. redko zamajati se sem in tja: nekajkrat je nerodno zacincal, potem pa padel ♪
5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826