Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (5.638-5.662)



  1.      višinomér  -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine: višinomer je kazal dva tisoč metrov; nositi s seboj kompas in višinomer
  2.      višínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na višino: višinski razpon; višinske mere / izboljšati višinski rekord; višinska razlika med izlivom in izvirom reke 2. knjiž. gorski, hribovski: višinski svet / višinska postojanka; višinsko zdravilišče / višinski zrak; višinsko podnebje 3. poljud., v zvezi višinsko sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, strok. kremenova svetilka: kupiti višinsko sonce / obsevati se z višinskim soncem ◊ aer. višinsko krmilo krmilo, s katerim se spreminja višina leta; alp. višinski tabor; bot. višinski pas področje med določenima nadmorskima višinama, kjer uspeva določeno rastlinstvo; geod. višinska točka stalna točka na zemeljskem površju z označeno nadmorsko višino; geogr. višinska kmetija kmetija v gorskem, hribovskem svetu, navadno med 600 in 1.400 m nadmorske višine; višinska razlika razlika med nadmorskima višinama dveh točk; med. višinska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; meteor. višinski ciklon; višinska karta sinoptična karta za določene nadmorske višine
  3.      vitamín  -a m () organska snov, potrebna za rast in pravilno delovanje organizma: obogatiti hrano z vitamini; vitamini v zelenih delih rastlin; zboleti zaradi pomanjkanja vitaminov; potreba po vitaminih ♦ med. vitamin A in A vitamin katerega pomanjkanje povzroča motnje v vidu, rasti; vitamin C in C vitamin katerega pomanjkanje povzroča skorbut
  4.      vitaminizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. dodajati vitamine: vitaminizirati mleko vitaminizíran -a -o: vitaminiziran kruh; vitaminizirana margarina
  5.      vitaminózen  -zna -o prid. (ọ̑) publ. vitaminski: vitaminozna hrana
  6.      vitamínski  -a -o prid. () nanašajoč se na vitamin: vitaminska vrednost živil; vitaminska sestava krme / vitaminski preparat; vitaminske tablete / vitaminska hrana bogata z vitamini vitamínsko prisl.: vitaminsko obogatiti kruh
  7.      vitrína  -e ž () kos pohištva z eno stekleno steno ali več za razstavljanje, shranjevanje zlasti manjših predmetov: odkleniti, odpreti vitrino; hraniti zbirko porcelana v vitrini / muzejske vitrine; razstavna vitrina // temu podobna priprava v trgovinah za prikaz prodajnih predmetov: vitrina z urami in nakitom; vitrine s slaščicami / hladilna vitrina z vgrajeno hladilno napravo za hranjenje hitro pokvarljivih živil v trgovini
  8.      vklíniti se  -im se dov.) knjiž. vriniti se med kaj in s tem to ločiti: Madžari so se vklinili med Slovane ♦ voj. v ozkem pasu globoko prodreti na sovražnikovo območje zaradi ločitve njegovih enot v obrambi
  9.      vladavína  -e ž (í) 1. navadno s prilastkom politična ureditev: ustavna vladavina je zamenjala absolutizem; parlamentarna vladavina; oblika vladavine 2. vladanje: predsednik je po petnajstih letih vladavine odstopil / zakonitost pomeni zahtevo po vladavini pravice ● knjiž. ni priznal nobene vladavine oblasti
  10.      vladikovína  -e ž (í) vznes. škofija: sedež vladikovine
  11.      vládin  -a -o prid. () vladen: podpirati vladine odločitve
  12.      vládinovec  -vca m () zastar. pristaš vlade: kot vladinovec je govoril nemško
  13.      vlaknína  -e ž () 1. vlaknata ogrodna snov rastlinskih celičnih sten: sadje vsebuje tudi vlaknino; količina vlaknine v krmi // teh. vlaknata snov, ki se uporablja za izdelovanje tekstilnih vlaken, papirja: predelovati vlaknine; vlaknina rastlinskega izvora; izdelava vlaknin / naravne, umetne vlaknine; poliamidne vlaknine / tekstilne vlaknine 2. biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena
  14.      vlaknovína  -e ž (í) vlaknina: uporaba vlaknovin
  15.      vlastelín  -a m () knjiž. zemljiški gospod: mogočen vlastelin
  16.      vnánjščina  -e ž () zunanjščina: vnanjščina hiše / dobrodušne oči so bile v nasprotju z robato vnanjščino zunanjostjo
  17.      vnetína  -e ž (í) knjiž. vneti del telesa: dati obkladek na vnetino
  18.      vnúkinja  -e ž (ū) hči sina ali hčere: babica in vnukinja
  19.      vodarína  -e ž () plačilo za porabljeno vodo: plačati, pobirati vodarino; nizka, visoka vodarina
  20.      vodína  -e ž () nar. prekmursko (velika) voda: iti do vodine
  21.      vodoinštalacíjski  in vodoinstalacíjski -a -o prid. () nanašajoč se na inštalacije za vodo: vodoinštalacijska dela / vodoinštalacijski material
  22.      vojákinja  -e ž (á) ženska oblika od vojak: vojakinje so se udeležile vojaške parade
  23.      vojarín  -a m () etn. plesalec, ki vodi kolo
  24.      vojarínka  -e ž () etn. plesalka, ki vodi kolo
  25.      vojáščina  -e ž (ā) 1. opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: oprostiti koga vojaščine; odložiti vojaščino; po vojaščini se zaposliti / ima urejeno vojaščino 2. star. vojaki: vojaščina se je utaborila na travniku

   5.513 5.538 5.563 5.588 5.613 5.638 5.663 5.688 5.713 5.738  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA