Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (5.551-5.575)
- veterína -e ž (í) 1. veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: študirati veterino 2. pog. veterinarska fakulteta: študent veterine ♪
- veterinár -ja m (á) strokovnjak za veterino, živinozdravnik: veterinar je pregledal bolno žival ♪
- veterinárka -e ž (á) strokovnjakinja za veterino, živinozdravnica ♪
- veterinárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na veterinarje ali veterino, živinozdravniški: veterinarski pregled psa / veterinarski tehnik / veterinarski študij; veterinarska terminologija / veterinarska fakulteta / veterinarska postaja; organizirati veterinarsko službo ♪
- veterinárstvo -a s (ȃ) veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: razvoj, zgodovina veterinarstva ♪
- vetrnjákinja -e ž (á) ženska oblika od vetrnjak: lahkomiselna vetrnjakinja ♪
- vezenína -e ž (í) okrasni izdelek, navadno na tkanini, narejen z vezenjem: izdelovati vezenino; svilena, zlata vezenina; vzorec vezenine; bluza z vezenino / narodna vezenina; ročna, strojna vezenina; pren. vezenina spominov; pesn. pravljična vezenina trav ♦ obrt. arabska vezenina pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico; bela vezenina narejena z belo nitjo na belo tkanino ♪
- vezenínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezenino: vezeninska ornamentika / vezeninski stil ♪
- vicinálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. krajeven, stranski: vicinalna cesta, železnica ♪
- vídkinja -e ž (ȋ) ženska oblika od videc: izpoved vidkinje / pesnica je bila tudi vidkinja ♪
- vidovín -a m (ȋ) knjiž. vampir, volkodlak: trdili so, da je vidovin ♪
- vídrin -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vidre: vidrino meso / vidrino krzno ♪
- vidrovína -e ž (í) vidrino krzno: kapa iz vidrovine ♪
- vietnámščina -e ž (ȃ) vietnamski jezik: radio je oddajal v vietnamščini ♪
- víkinški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Vikinge: vikinška ladja; ostanki vikinškega mesta / vikinški muzej ♪
- vilínji -a -e prid. (ȋ) vilinski: vilinji studenec / dekletova vilinja postava ♪
- vilínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na vile, bitja: vilinski pajčolan; vile so plesale vilinsko kolo / vilinski kralj / vilinska lepota, milina 2. ekspr. nenavadno, izredno lep: njen vilinski obraz; vilinska deklica vilínsko prisl.: vilinsko vitko telo ♪
- vilovína -e ž (í) bot. trava s togimi listi in valjastim ali glavičastim socvetjem, Sesleria: na strmih kamnitih pobočjih rastoča vilovina ♪
- vínar -ja m (ȋ) 1. nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja: kovati vinarje / žemlja je pred prvo svetovno vojno stala štiri vinarje 2. ekspr. kovanec majhne vrednosti: odštej mu tiste vinarje / v ljudski pesmi beli vinar svetel, srebrn srednjeveški novec; belič ● star. ne bo te stalo niti vinarja popolnoma nič; star. plačati vse do zadnjega vinarja popolnoma vse; star. gledati na vsak vinar biti varčen; biti skop; preg. en krivičen vinar deset pravičnih sne zaradi krivično pridobljenega denarja, premoženja še veliko pravično pridobljenega ne prinaša sreče, koristi ◊ num. vinar srebrnik majhne vrednosti, kovan na Dunaju od 13.
do 15. stoletja; zgod. plačevati tedenski vinar davščino za deželno obrambo proti Turkom ♪
- vinár -ja m (á) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z vinarstvom: posvetovanje slovenskih vinarjev; vinogradniki in vinarji // strokovnjak za vinarstvo s srednješolsko izobrazbo: zaposliti se kot vinar; učbenik za vinarje 2. zastar. vinogradnik: vinarji so grozdje že obrali ♪
- vinárna -e ž (ȃ) v nekaterih deželah gostinski lokal, kjer se streže zlasti z vinom: piti v vinarni; dunajske vinarne; pivnice in vinarne ♪
- vinárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na vinarje ali vinarstvo: vinarska opravila / vinarska zadruga / vinarski strokovnjak ♪
- vinárstvo -a s (ȃ) 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem grozdja v vino in z nego vina: ukvarjati se z vinarstvom; vinogradništvo in vinarstvo s kletarstvom / inženir vinarstva 2. zastar. vinogradništvo: vinarstvo in vrtnarstvo ♪
- vínaz -a m (ȋ) izdelek iz polivinilklorida, azbesta in dodatkov: talne obloge iz vinaza; podolit in vinaz; neskl. pril.: vinaz ploščice ♪
- víncar -ja m (ȋ) zastar. vinogradnik: biti kmet in vincar ∙ zastar. rožnik deževen — vincar reven če je junij deževen, vinogradnik nima dobre letine ♪
5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651