Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (5.538-5.562)



  1.      veličína  -e ž (í) 1. lastnost, značilnost koga, ki se posebno odlikuje zaradi svoje pomembnosti, sposobnosti: spoznati veličino človeka / veličina dejanja; idejna, stilna veličina umetniškega dela; veličina poguma, poklica / ekspr. veličina narave 2. nav. mn., ekspr. kdor se posebno odlikuje zaradi svoje pomembnosti, sposobnosti: zbrale so se same veličine; politične, športne veličine 3. star. velikost: izmeriti veličino; steklenice enake veličine ◊ teh. kar je točno opredeljeno zlasti z načinom in enoto merjenja
  2.      veličínski  -a -o prid. () psiht. nanašajoč se na bolezensko pripisovanje visokega porekla, položaja, izrednih sposobnosti samemu sebi: bolnik z veličinskimi idejami / veličinske blodnje
  3.      velikášinja  -e ž (á) ženska oblika od velikaš: ugledna velikašinja
  4.      veltlínec  -nca m () agr. trta z velikimi rdečkastimi grozdi: gojiti veltlinec // belo vino iz grozdja te trte: piti veltlinec
  5.      véndščina  -e ž (ẹ̑) v madžarskem okolju vendski jezik
  6.      vénerin  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: anat. venerin griček rahlo izbočeni predel nad zunanjim ženskim spolovilom; bot. venerini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris; zool. venerin pas morska žival s prozornim trakastim telesom in svetlikajočimi se veslalnimi ploščicami, Cestus veneris
  7.      venétščina  -e ž (ẹ̑) venetski jezik
  8.      vèninvèn  in vèn in vèn [vǝninvǝn] prisl. (ǝ̏-ǝ̏) star. neprenehoma: veninven komu dopovedovati kaj
  9.      veseljákinja  -e ž (á) ženska oblika od veseljak: opita veseljakinja / ker je veseljakinja, jo imajo povsod radi
  10.      vesína  -e ž (í) knjiž. viseč, nagnjen svet: prečkati vesino; z vesine je zdrsnil sneg; strme, travnate vesine / vzpenjati se v vesino / vesina hriba pobočje
  11.      veslína  -e ž (í) navt. izrez na robu čolna za ročaj vesla: vtakniti veslo v veslino
  12.      veščákinja  -e ž (á) ženska oblika od veščak: veščakinja v pravnih zadevah
  13.      veščína  -e ž (í) 1. lastnost, značilnost veščega: manjka mu veščine; organizacijska, pogajalna veščina; veščina v ravnanju s puško / delati z veliko veščino / dokazati veščino zagovarjanja 2. dejanje, dejavnost, ki zahteva to lastnost: plavanje je veščina; izpopolnjevati se v veščini; akrobatske, vojaške veščine ♦ šol. pisanje, risanje in druge učne veščine nekdaj predmeti v osnovni šoli, ki zahtevajo to lastnost
  14.      veterína  -e ž (í) 1. veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: študirati veterino 2. pog. veterinarska fakulteta: študent veterine
  15.      veterinár  -ja m (á) strokovnjak za veterino, živinozdravnik: veterinar je pregledal bolno žival
  16.      veterinárka  -e ž (á) strokovnjakinja za veterino, živinozdravnica
  17.      veterinárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na veterinarje ali veterino, živinozdravniški: veterinarski pregled psa / veterinarski tehnik / veterinarski študij; veterinarska terminologija / veterinarska fakulteta / veterinarska postaja; organizirati veterinarsko službo
  18.      veterinárstvo  -a s () veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: razvoj, zgodovina veterinarstva
  19.      vetrnjákinja  -e ž (á) ženska oblika od vetrnjak: lahkomiselna vetrnjakinja
  20.      vezenína  -e ž (í) okrasni izdelek, navadno na tkanini, narejen z vezenjem: izdelovati vezenino; svilena, zlata vezenina; vzorec vezenine; bluza z vezenino / narodna vezenina; ročna, strojna vezenina; pren. vezenina spominov; pesn. pravljična vezenina trav ♦ obrt. arabska vezenina pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico; bela vezenina narejena z belo nitjo na belo tkanino
  21.      vezenínski  -a -o prid. () nanašajoč se na vezenino: vezeninska ornamentika / vezeninski stil
  22.      vicinálen  -lna -o prid. () knjiž. krajeven, stranski: vicinalna cesta, železnica
  23.      vídkinja  -e ž () ženska oblika od videc: izpoved vidkinje / pesnica je bila tudi vidkinja
  24.      vidovín  -a m () knjiž. vampir, volkodlak: trdili so, da je vidovin
  25.      vídrin  -a -o prid. () nanašajoč se na vidre: vidrino meso / vidrino krzno

   5.413 5.438 5.463 5.488 5.513 5.538 5.563 5.588 5.613 5.638  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA