Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (5.076-5.100)


  1.      šinjón  -a m (ọ̑) knjiž. 1. frizura, pri kateri so lasje speti nad tilnikom: šinjon ji ne pristaja / počesati se na šinjon, v šinjon 2. lasni vložek: kupiti šinjon ♪
  2.      šínk  -a m (ȋ) pog. šinjek: kupiti šink ♪
  3.      šínobus  -a m (ȋ) žarg., žel. tirni avtobus: peljati se s šinobusom ♪
  4.      šíntar  -ja m (í) 1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: šintar je odpeljal truplo poginulega konja / mestni šintar 2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: k temu šintarju ne grem več, čeprav bi me zob spet začel boleti; ne bodi tak šintar ♪
  5.      šintoízem  -zma m (ȋ) japonska vera, ki časti duhove prednikov in naravne sile: pripadnik šintoizma ♪
  6.      širína  -e ž (í) 1. razsežnost, prečna na dolžino ali višino ploskve: izmeriti širino; širina ceste, njive / širina deske, postelje; širina odprtine, špranje / blago enojne, dvojne širine / rob zašijemo v širini treh centimetrov; prepogniti list po širini v smeri, vzporedni s krajšim robom 2. lastnost širokega: ladja zaradi širine ni mogla pluti skozi prekop / širina sodobnega tržišča / ekspr. spoštovali so ga zaradi širine njegovih pogledov / epska širina nadrobno opisovanje kakega dogajanja ali stanja / publ. nove investicije gredo preveč v širino ◊ astr. astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; geogr. zemljepisna širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku; lingv. širina samoglasnika ♪
  7.      širínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na širino: širinska smer ♦ geogr. širinska stopinja enota za merjenje zemljepisne širine ♪
  8.      šírting  -a m (ȋ) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, zlasti za srajce ♪
  9.      šivánkin  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šivanko: šivankina konica; šivankino uho / šivankin vbod ∙ ekspr. iti skozi šivankino uho napraviti kaj težko uresničljivega ♪
  10.      škarpína  -e ž (ȋ) rib. užitna morska riba s strupenimi bodicami; bodika: loviti škarpine ♪
  11.      školjkovína  -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk; biserovina: gumbi iz školjkovine ♪
  12.      škrabotínje  -a s (ȋ) nar. vzhodnoštajersko srobotova stebla, srobot: povezati palice s škrabotinjem ♪
  13.      škrbína  -e ž (í) 1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje / pri smehu je kazala škrbine zob ∙ pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo // takemu zobu podobna skala, vzpetina: splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina // ekspr. kar je temu podobno sploh: od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina 2. vrzel v zobovju: težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino // ekspr. vrzel sploh: hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina ♦ alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu 3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa: kosa, sekira ima škrbine ♪
  14.      škrbínast  -a -o prid. (í) poln škrbin: zapri svoja škrbinasta usta / škrbinast greben, rob ♪
  15.      škrbínica  -e ž (í) manjšalnica od škrbina: izruvati škrbinico / splezati na škrbinico ♪
  16.      škrbínka  -e ž (ȋ) bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu, Sonchus: njivska škrbinka ♪
  17.      škrínja  -e ž (í) nar. skrinja: spraviti kaj v škrinjo / imel je polno škrinjo zlatnikov ♪
  18.      škrínjica  -e ž (í) nar. skrinjica: vzeti pismo iz škrinjice ∙ nar. nastaviti škrinjico past za polhe ♪
  19.      škrlatínka  -e ž (ȋ) nalezljiva bolezen z visoko vročino in škrlatno rdečimi pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: zboleti za škrlatinko ♪
  20.      škrobovína  -e ž (í) škrobova snov, škrob: vonj po škrobovini v skladišču blaga ♪
  21.      šmínka  -e ž (ȋ) pog. 1. ličilo za ustnice, navadno rdeče barve: odstraniti šminko z ustnic; ustnice si je namazala s šminko; šminka in puder / mastna šminka 2. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza; ličilo: izbrati obrazu primerno šminko; s šminko poudarjene obrvi ● žarg. v tem lokalu se zbira sama šminka ljudje, ki z lepo, moderno obleko, s svojim vedenjem vzbujajo pozornost ♪
  22.      šmínkanje  -a s (ȋ) pog. ličenje: šminkanje obraza, ustnic; spretnost v šminkanju ♪
  23.      šmínkar  -ja m (ȋ) šminker: tečaj za šminkarje ♪
  24.      šmínkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šminkarje: šminkarski tečaj / šminkarski učinek ♪
  25.      šmínkati  -am nedov. (ȋ) pog. ličiti: šminkati ustnice; dekleta se rada šminkajo; preveč, zelo se šminkati; šminkati si lica / šminkati igralca pred nastopom šmínkan -a -o: šminkane ustnice ♪

   4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA