Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (5.038-5.062)


  1.      šampinjón  -a m (ọ̑) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu; kukmak: nabirati šampinjone ♪
  2.      šárplanínec  -nca m (ȃ-ȋ) vet. srednje velik pastirski pes z dolgo dlako in košatim, zavitim repom: vzreja šarplanincev ♪
  3.      ščetína  -e ž (í) trša dlaka, zlasti pri prašiču: odstranjevati, strgati ščetine; poraščen z gostimi ščetinami; njegovi lasje so trdi kot ščetine / ekspr. teh nekaj ščetin še ni brada kocin / krtača, zobna ščetka iz naravnih ščetin // kar je tej dlaki podobno: perlonske ščetine omela; čopič iz umetnih ščetin ◊ gozd. ščetina zatrgani del pri štoru, pri tramu; zool. tipalne ščetine trše, resaste dlake nekaterih živali, s katerimi tipajo ♪
  4.      ščetínar  -ja m (ȋ) 1. ekspr. s ščetinami porasla žival, zlasti prašič: nakrmiti ščetinarje / divji ščetinar 2. nekdaj kdor nakupuje in prodaja ščetine ♪
  5.      ščetínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz ščetin: ščetinasta krtača 2. nav. ekspr. porasel s ščetinami: ščetinasta žival 3. ekspr. trd kot ščetina: ščetinasti lasje; ščetinaste obrvi ščetínasto prisl.: ščetinasto dlakava rastlina ♪
  6.      ščetínec  -nca m (ȋ) ekspr. s ščetinami porasla žival, zlasti prašič: v hlevu so krulili lačni ščetinci ♪
  7.      ščetínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od ščetina: odstraniti ščetinice ♪
  8.      ščetíniti  -im nedov. (í ȋ) postavljati v položaj, kot so bodice pri ježu: pes ščetini dlako in laja; sokol je ščetinil perje okoli vratu / ekspr. gubančil je čelo in ščetinil brke mrščil ∙ ekspr. od jeze so se mu ščetinili brki zelo se je jezil; ekspr. nad čelom so se mu ščetinili lasje je imel zelo kratke, pokonci stoječe lase ♪
  9.      ščetínje  -a s (ȋ) več ščetin, ščetine: prašičje ščetinje / ekspr. obril si je ščetinje kocine ♪
  10.      ščetínovec  -vca m (í) zastar. ščetinar, ščetinec: zaklati ščetinovca ♪
  11.      ščetínovka  -e ž (í) bot. trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski; volk ♪
  12.      ščína  -e ž (í) nar. primorsko trščica: ščina se mu je zasadila v nogo ♪
  13.      ščínk  -a m (ȋ) posamezen glas pri ščinkanju: razločil je vsak ščink ščinkavca // redko ščinkanje: poslušati vesel ščink ♪
  14.      ščìnk  medm. (ȉ) posnema glas ščinkavca: oglasil se je ščinkavec: ščink, ščink ♪
  15.      ščínka  -e ž (ȋ) nar. primorsko frnikola: igrati se s ščinkami ♪
  16.      ščínkanje  -a s (ȋ) glagolnik od ščinkati: ščinkanje ščinkavcev ♪
  17.      ščínkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ščink: ščinkavec ščinka ♪
  18.      ščínkavček  -čka m (í) manjšalnica od ščinkavec: ščinkavček in taščica ♪
  19.      ščínkavec  -vca m (í) manjša ptica pevka, katere samec je po prsih rdeče rjav: ščinkavec poje; strnadi in ščinkavci ∙ star. kakšnega ščinkavca imaš (od mraza) rdeč nos ♦ zool. ščinkavci manjše ptice pevke z razmeroma kratkim repom in kratkimi krili, Fringillidae ♪
  20.      ščínkavka  -e ž (í) samica ščinkavca: ščinkavka dela gnezdo ♪
  21.      ščínklja  -e ž (ȋ) ekspr. ščinkavka: poslušati petje ščinklje in ščinkavca ♪
  22.      ščúkin  -a -o (ȗ) pridevnik od ščuka: okusno ščukino meso ♪
  23.      šéfinja  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od šef1: šefinja je bila zelo stroga / šefinja oddelka; šefinja v podjetju ♪
  24.      šéping  -a m (ẹ̑) strojn. stroj za obdelovanje kovine s kratkim, vodoravnim gibom ♪
  25.      šéstcilíndrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) strojn. ki ima šest cilindrov, valjev: šestcilindrski motor ♪

   4.913 4.938 4.963 4.988 5.013 5.038 5.063 5.088 5.113 5.138  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA