Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (4.863-4.887)



  1.      srebrovína  -e ž (í) knjiž. srebrnina: ukradli so ji vso srebrovino; sneg je bil kot iz srebrovine iz srebra
  2.      srédin  -a -o prid. (ẹ̑) neustalj. sreden: sredino popoldne
  3.      sredína  -e ž (í) 1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk: določiti, označiti sredino; žoga se je skotalila čez sredino igrišča; sredina kroga središče / priti do sredine mostu; ustavila sta se na sredini poti na sredi // del, predel ob tem mestu, ob tej točki: sredina ceste je osvetljena, robovi pa ne; sredina dvorane / iztrgati list iz sredine zvezka; stopiti na sredino sobe na sredo; cesta pelje po sredini vasi; kost je v sredini votla // notranji, središčni del česa: sredina jabolka je gnila; žareča sredina zemlje 2. kar je približno enako oddaljeno od izhodišča, začetka in konca a) glede na čas: sredina tedna / povest iz sredine stoletja iz srede b) glede na dogajanje: sredina drame / prenehal je z branjem na sredini romana na sredi 3. v prislovni rabi, s predlogom izraža položaj, omejen z dvema ali več mejnimi točkami: ob straneh sta hodila oče in mati, otrok pa v sredini 4. publ. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: prilagoditi se kaki sredini; vplivi, značilnosti sredine, v kateri kdo živi / družbena sredina; priti v razvito kulturno sredino; pisatelj opisuje malomeščansko sredino; oditi iz vaške sredine 5. nav. ekspr. skupina, ki zagovarja zmerna, kompromisna stališča, nazore: sredina je skušala omiliti zahteve skrajnežev 6. polit. skupina v parlamentu med levico in desnico: predstavniki sredine; leva sredina / politična sredina ● ekspr. držati se zlate sredine biti zmeren, v ničemer ne pretiravati; publ. izvoliti pet članov iz svoje sredine izmed svojih članov; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča; publ. naše moštvo je na sredini tabele na enem izmed srednjih mestagr. sredina srednji, najmlajši listi solate, zelja; mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti
  4.      sredínec  -nca m () 1. srednji prst na roki: sredinec ga boli; sredinec levice 2. nav. ekspr. kdor zagovarja zmerna, kompromisna stališča, nazore: previdnost sredincev ♦ polit. član sredinske skupine v parlamentu
  5.      sredínski  -a -o prid. () nanašajoč se na sredino: sredinska črta; sredinska lega predmeta / sredinska skupina v parlamentu / sredinska politika ◊ lingv. sredinski samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja ne z najvišjim ne z najnižjim pridvigom jezične ploskve; šport. sredinski igralec igralec, ki igra zlasti na sredini med igralci za napad in obrambo pri nekaterih igrah z žogo
  6.      sredínstvo  -a s () nav. ekspr. zagovarjanje zmernih, kompromisnih stališč, nazorov: obsojati sredinstvo
  7.      srednjemedicínski  -a -o prid. () nanašajoč se na srednjo medicinsko šolo: srednjemedicinski oddelki / publ. srednjemedicinski kader
  8.      srhlína  -e ž (í) alp. droben, rahel sneg: z vej se usipa srhlina
  9.      sŕnin  -a -o prid. () nanašajoč se na srne: srnina koža; srnino meso / piščalka posnema srnino vabljenje ◊ gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni
  10.      srnína  -e ž () 1. srnje meso: pečena srnina; jelenina in srnina 2. usnje iz srnje kože: rokavice iz srnine; boks in srnina
  11.      srobotína  -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotina je prepletala grmovje
  12.      srobotovína  -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotovina prerašča staro zidovje
  13.      staliníst  -a m () pristaš stalinizma: obtožili so ga, da je stalinist; metode stalinistov
  14.      stalinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na staliniste ali stalinizem: stalinistične metode / stalinistični režim / stalinistična kolektivizacija
  15.      stalinízem  -zma m () politična doktrina in politični sistem, v katerem je absolutizirana vloga države in partijskega sistema, kot ju je uveljavil Stalin po Leninovi smrti: obdobje stalinizma // kar je za to doktrino, ta sistem značilno: boj proti stalinizmu
  16.      Stálinov  -a -o prid. () žarg., voj., v zvezi Stalinove orgle, med drugo svetovno vojno raketomet sovjetskega tipa, ki izstreljuje rakete s tirnih ramp; katjuša
  17.      stálinski  -a -o prid. () nanašajoč se na Stalina: stalinske metode; stalinska praksa / stalinski procesi; stalinske čistke / stalinska doba
  18.      stanarína  -e ž () plačilo za uporabo stanovanja: plačevati, pobirati stanarino; visoka stanarina ◊ ekon. revalorizirati stanarino; jur. ekonomska stanarina ki zagotavlja vzdrževanje poslopja, amortizacijo in obresti
  19.      staničevína  -e ž (í) 1. teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza: pridobivati staničevino; uporaba staničevine v papirništvu 2. med. papirju podoben izdelek, ki se uporablja zlasti pri obvezovanju ran: na gazo je položil kos staničevine in povil rano
  20.      staničnína  -e ž () teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza: izdelki iz staničnine / rastlinska staničnina
  21.      starešína  -e tudi -a m (í) 1. vodja družbene skupnosti: izbrati, odstaviti starešino; stal je pred mrkim, sivolasim starešino / plemenski, rodovni, vaški starešina // vodja kake skupnosti sploh: fantje so izbrali svojega starešino / starešina taborniškega odreda polnoleten tabornik, ki predstavlja in vodi taborniški odred 2. voj. vojaška ali civilna oseba, ki v oboroženih silah opravlja poveljniško ali kako drugo vodilno funkcijo: starešina enote; odnosi med vojaki in starešinami / aktivni, vojaški starešine; nižji, višji starešina / Zveza rezervnih vojaških starešin 3. starejši moški, ki vodi potek svatbe: starešina je nazdravil nevesti / prosil ga je za starešino // nar. vzhodno (poročna) priča: biti za starešino nevesti
  22.      starešínka  -e ž () ženska oblika od starešina: sprejela jo je starešinka taborišča / starešina in starešinka starešinova žena
  23.      starešínski  -a -o prid. () nanašajoč se na starešine: starešinski svet / našitek z znakom starešinskega položaja v brigadi / publ. skrbeti za vzgojo starešinskega kadra vojaških starešin
  24.      starešínstvo  -a s () položaj starešine: odpovedati se starešinstvu; dodeliti starešinstvo // starešine: gasilsko, vojaško starešinstvo / mestno starešinstvo nekdaj župan in svetovalci
  25.      starín  -a m () 1. zastar. star(ejši) človek: starini so se jezili na lahkomiselno mladino 2. ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja pripadnik konservativnejšega, navadno starejšega rodu: nasprotja med mladini in starini v slovenskih strankah

   4.738 4.763 4.788 4.813 4.838 4.863 4.888 4.913 4.938 4.963  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA